Pod okriljem KGZS Zavoda Ptuj se izvaja projekt informiranja in obveščanja javnosti, v sklopu katerega se želi potrošnikom predstaviti in približati sheme kakovosti vin in tudi sortne in njihove značilnosti. V spodnjem tekstu je predstavljen šipon, ki kraljuje predvsem štajerski vinorodni deželi. Je naša avtohtona sorta in ob prebiranju literature ter iskanju značilnosti sorte najdemo zelo zanimive zgodovinske zapise.- Cesar Probus (276–282) je s svojimi vojaki pomagal zasaditi nove vinograde v tedanji Panoniji z novimi, boljšimi sortami.- Rimski spomeniki iz teh časov z okraski vinske trte v Ptuju so žive priče takratnega vinogradništva v Halozah in Slovenskih goricah. - V tistih časih so takrat izdelovali v Ptuju v tovarniškem obratu velike trebušaste lončene posode, amfora za shranjevanje vina.- Dr. Fr. X. Hlubek: Die Landwirtschaft des Hertzogums Steirermark, Gratz 1846, navaja. Izvrstna, najboljša vina v vsej štajerski deželi je šipon. Šipon je bil glavna sorta v Ljutomersko-ormoških goricah: v Jeruzalemu, Železnih dverih, v Ilovcu, dalje Črešnjevcu pri Gornji Radgoni in v Mestnem vrhu pri Ptuju. Zunaj Slovenskih goric so rasli izvrstni šiponi v Zavrču v Halozah (jagodni izbori).(Vir: I. Zupanič, Zgodovina vinogradništva na Slovenskih goric, 1969)Nadalje legenda pravi, da ko je Napoleon oblegal naše kraje, je sredi ljutomersko-ormoških goric že ob prvem požirku vzkliknil: "Si bon". Slišalo se je šipon.Sorto šipon najdemo pod naslednjimi imeni, in sicer: mozler, poščip, moslavac, moslavac žuti (bijeli, Hrvaška), Furmint feher (Madžarska), Grasă, Brandler (Ritoznoju), krhkopetec. Najverjetneje je ime dobil po psevdonimu poščip, kar pomeni osip, osipati. Sorta zasledimo na Hrvaškem, Madžarskem, seveda, najbolj razširjena pa je pri nas in je v preteklosti zraven ranfola predstavljala glavno sorto, še zlasti v Ormoško-Ljutomerskih vinogradih.Iz sorte šipon dobimo vino, ki je svetlo rumeno-zelenkaste barve s precej izraženim svežim sadnim vonjem. Je sveže, prijetno, pitno vino z nekoliko bolj izraženo kislino. Ima nežno sortno cvetico. Alkohola nekaj manj, sorazmerno z drugimi sortami. Kakovost vina je v zelo širokem razponu, od najbolj navadnega tankega do najžlahtnejšega, to je bogatega suhega jagodnega izbora, vse je odvisno od naravnih danosti in vinogradnika oziroma kletarja. Če je visoke kakovosti, se tudi dobro stara. Vino normalne trgatve je odlično za brizganec.Kako prepoznamo sorto šipon- Sorte vinske trte prepoznamo po rastnem vršičku, obliki lista, obliki grozda in barvi lesa. Za šipon je značilen belkasto obarvan vršiček z izraženo pokončno rastjo. List je velik, temnozelen, okroglast, trodelen ali celo cel in z značilno kosmato spodnjo stranjo, kar je značilno še za sorto ranfol in staro sorto tantovina. Grozd šipona je srednje velik do velik, podolgovat, pogosto vejnat. Jagoda je nekoliko eliptična in srednje velika, zelenkasto rumene barve in z debelo kožico.- Barva lesa je rjavo belkasta z vzdolžnimi lisami po lesu. Za šipon je značilen debel stržen, kar pomeni, da je zelo občutljiv na pozebo. - Novejše selekcije so šle v smeri nekoliko večjih jagod s ciljem večjega pridelka in doseganjem višjega sladkorjaPosebnosti sorte šiponSortne lastnosti so poudarjena kislina, ki daje vinu svežino, lahkotnost in pitnost. Šipon velja za najbolj rodno sorto in ker so jo vinogradniki v preteklosti preobremenjevali, sorta ni več dosegala svoje kvalitete. Z vračanjem stila vina suho, pa šipon kot sorta ponovno pridobiva na pomenu, še zlasti v zvrsteh. Je sorta, kia zaradi svojih lastnosti ponudi najrazličnejšo kvaliteto vina, od prijetnega svežega za brizganec do izjemnega suhega jagodnega izbora.Za pridelavo suhih vin mora grozdje pravilno dozoreti (prijetne kisline in zadovoljiva sladkorna stopnja), pri čemer je zaželeno stoodstotno zdravstveno stanje. Za doseganje polnosti v okusu in stabilnosti vina je zaželen biološki razkis, bodisi že med fermentacijo ali takoj po njej. Mlademu vinu pa zelo odgovarja, če kar nekaj časa obleži na finih drožeh.Za vinogradnika je pomembno, da trte ne preobremeni in upošteva vsa tehnološka navodila, ki mu zagotavljajo pridelavo kakovostnega grozdja. Zato je s tehnološkega vidika pomembno, da pridelamo zdravo grozdje, katero primerno tehnološko dozori in v polni zrelosti. V kolikor bo grozdje nedozorelo in trta preobremenjena, lahko dobimo tudi najslabšo kvaliteto vina.Najboljše lege šipona so južne do jugozahodne. Znano je, da so najboljše lege šipona nahajajo okrog Ljutomersko-Ormoških goric. Trta šipona spomladi sorazmerno zgodaj odganja, zato je občutljiva na spomladansko pozebo, nekoliko bolj pa je občutljiva še na zimsko pozebo, saj vemo, da je pozna sorta in les trte v jeseni zelo počasi dozori. Glede zemljišč ne zahteva preveč rodovitnih tal. Mora pa biti pravilno razmerje med hranili, K, P, B in Mg. Slabše prenaša sušo, lahka peščena ali lapornata tla. Pri gnojenju z dušikom moramo biti previdni, sicer trta izredno lepo od reagira, vendar lahko pride do pretirane rasti in močnejšega botritisa v jesenskem času, še zlasti če je več padavin in jagode pokajo.V kolikor imamo založenost tal z humusom nad 2 % in med vrstni prostor mulčimo, potem ni potrebno dognojevati z dušikom, saj z mineralizacijo v tleh dobimo do 40 kg N/ha. V kolikor je sušno leto (2003), potem moramo dušik dodati foliarno, saj je v teh letih motena prehrana vinske trte preko korenin. Zaradi pomanjkanja dušika (aminokislin), lahko imamo problem s fermentacijo zaradi pomanjkanja hrane kvasovk. V moštu se tvori več nezaželenih arom. In če smo začeli z zgodovinskimi orisi, bomo tudi končali s kroniko vinskih letin v preteklosti:- 1347. leta zaradi mraza ni dozorelo ne grozdje ne sadje,- 1611. mnogo izvrstnega vina, ki je bilo posebno močno,- 1718: huda suša, da so zelo trpeli tudi vinogradniki, vino pa je bilo močno kot žganje,- 1740: zaradi dolgotrajne zime sploh ni bilo trgatve,- 1805: najslabše vino, kar so ljudje pomnili, ob trgatvi so morali še trdo grozdje tolči,- 1809: zaradi suše malo vina, a zelo dobre kakovosti,- 1811: zelo dobro vino, boljšega starejši ljudje niso pomnili,- 1812: mnogo vina, zelo poceni, tako, da je sod dražji kot vino; špekulanti so dobro služili,- 1813: mokro leto, velike poplave, slaba letina, kislo vino,- 1814, 1815: zelo malo vina in žita; pretila lakota,- 1816: mnogo dežja, povodje, lakota in draginja; malo vina; 1 štrtinjek letnika 1812 je stal 300 do 400 fl.(goldinarjev (30–60).(Vir: I. Zupanič, Zgodovina vinogradništva na Slovenskih goric,1969)