Pod okriljem KGZS Zavoda Ptuj se izvaja projekt informiranja in obveščanja javnosti, v sklopu katerega se želi potrošnikom predstaviti in približati sheme kakovosti vin in tudi sortne in njihove značilnosti. V spodnjem tekstu je predstavljen ranfol.Sorto ranfol poznamo tudi pod imenom štajerska belina in je avtohtona sorta, katera prihaja iz Haloz. Nekdaj je bila to vodilna sorta na območju Haloz in srednje Slovenskih goric, saj je v letih do 1950 predstavljala, kar 30 do 40 % vseh vinogradniških površin. Sorta je razširjena tudi na Hrvaškem, kjer jo poznajo pod imenom plešivica.Značilnosti sorteSorte vinske trte prepoznamo po rastnem vršičku, obliki lista, obliki grozda in barvi lesa. Za ranfol je značilen belkast vršiček z rdečkastimi odtenki. Po teh odtenkih se tudi razlikuje od sorte šipon. Npr. za vse muškate je značilno, da imajo bronzirane rastne vršičke, laški rizling, sauvignon in šipon belkaste, renski rizling rdečkast inp.Poganjki so srednje dolgi, internodiji (razdalje med očesi) srednje dolgi, barva lesa rjava. Za liste so značilni globoki sinusi z izraženim glavnim sinusom v obliki črke V. Posebnost listov ranfola je tudi v dlakavosti spodnjega dela lista, kar je značilno le še za sorti šipon in staro štajersko sorto tantovino.Ranfol je srednje bujna sorta, zelo dobro uspeva na peščeno lapornatih tleh, zelo dobro prenaša sušo. Ni občutljiva na bolezni, nekoliko občutljiva na spomladansko pozebo, zaradi zgodnjega odganjanja. Občutljiva je tudi na pomanjkanje železa, posebej na apnenih tleh, kjer prihaja do značilnega rumenenja listov (kloroze).Grozd je srednje velik. Jagode, ko dozorijo, se zlato rumeno obarvajo z rjavimi pikami. Pridelek grozdja je dober z malo naravnega sladkorja in zmernimi kislinami. Kot vino je boljše mlado, saj se hitro stara. Vino sorte ranfol je primerno za kopužiranje v zvrsti, primerno pa bi bilo tudi za pridelavo penečih vin.