Pod okriljem KGZS Zavoda Ptuj se izvaja projekt informiranja in obveščanja javnosti, v sklopu katerega se želi potrošnikom predstaviti in približati sheme kakovosti vin in tudi sortne in njihove značilnosti. V nadaljevanju je predstavljena vinska sorta, ki osvaja predvsem ženski del populacije, pa tudi marsikateri moški ji z veseljem podleže. Ta žlahtna sorta je rumeni muškat.Nekateri ampelografi trdijo, da je rumeni muškat najstarejša sorta vinske trte, ki izvira iz Perzije v Mali Aziji. Sorto rumeni muškat so pridelovali že v starem Egiptu, kasneje so jo občudovali tudi Rimljani. V Sloveniji rumeni muškat uspeva v vseh treh vinorodnih deželah. Odlični so v Halozah, srednjih Slovenskih goricah in Mariborskem vinorodnem okolišu.Da je rumeni muškat res ena izmed najstarejših sort, ugotavljamo tudi po tem, da ima največ sinonimov, in sicer jo najdemo pod imeni; Muskateller, Muscat Blanc, Bela Dinka, Brown Muscat, Frontignac, Gelber Muskateller, Gelber Weihrauch, Grobschmeckender, Katzendreckler, Lunel, Moscatel,Moscatello Bianco, Moscato Bianco, Moscatel de Setúbal, Muscat d´Alsace, Muscat de Frontignan, Muskat, Sargamuskotály, Schmeckerter, Weiße Muskattraube, Zoruna in Žuti muškat.Kako prepoznamo sorto rumeni muškatSorte vinske trte prepoznamo po rastnem vršičku, obliki lista, obliki grozda in barvi lesa. Za vse muškate je značilno, da imajo bronzirane rastne vršičke (laški rizling, sauvignon in šipon belkaste, renski rizling rdečkast inp.). Oblika lista rumenega muškata je podobna koprivi z izrazito nazobčanimi robovi, ki so rahlo rumeno obarvani. Grozd je srednje velik. Barva lesa je rjavo rdečkasta. V obliki grozda so razlike glede posameznih klonov, saj je za stare rumene muškate značilen zbit grozd z velikimi jagodami. Novejše selekcije pa so šle v smeri manjših jagod in bolj v razpecljan grozd, z namenom, da bi bil manj občutljiv na botritis. Pri nas so se najbolj razširili kloni sorte rumeni muškat iz Nemčije, in sicer FR 90, FR 92, FR 94, WE-H-1. Italijanski klon Givalo, za katerega bi lahko rekli, da ni več sorta rumeni muškat, saj nima več osnovnih karakteristik sorte in ga tudi ne priporočamo v naših vinorodnih okoliših, ker pozno zori (v normalnih letih po 20. oktobru), izredno rodi, ima nizko sladkorno stopnjo (do 75˙Oe), torej ni primeren za vrhunsko pridelavo vin, edina pozitivna lastnost je muškatna aroma, vendar je tudi lahko ta, posebej v tem modernem stilu vina, preveč agresivna. Posebnosti sorte rumeni muškatSorto rumeni muškat poznamo vsi kot aromatično sorto. Za vinogradnika je pomembno, da svojo aromatiko sorta skriva v jagodni kožici, imenujemo jo tudi primarna aroma. Zato je s tehnološkega vidika pomembno, da pridelamo zdravo grozdje, katero primerno tehnološko dozori brez botritisa. V kolikor bomo imeli poškodovano jagodno kožico (botritis), potem ne moremo pričakovati dobrega rumenega muškata. Kakor za vse ostale sorte, je tudi za rumeni muškat pomembna dozorelost grozdja, in leto 2003 je bilo zelo naklonjeno sorti rumeni muškat. Sladkorji so ob trgatvi dosegali od 90 do 100 ˙Oe. V normalnih letih pa sorta rumeni muškat doseže do 85˙Oe s sorazmerno bogato kislino. Sorto glede dozorevanja razvrščamo med srednje pozno sorto.Najboljše lege rumenega muškata so južne do jugo vzhodne. Zahodne lege na sploh niso najboljše za aromatične sorte, ker se preveč segrejejo in noči so pretople. Vemo pa, da je za formiranje aromatičnih snovi potrebna čim večja amplituda oziroma nihanje temperatur med nočno in dnevno temperaturo. Trta rumeni muškat spomladi zgodaj odganja, zato je občutljiva na spomladansko pozebo in je ne smemo saditi na lege, kjer je nevarnost spomladanskih pozeb. Glede zemljišč zahteva rodovitna tla z sorazmerno visokim deležem humusa, K, P, B in Mg. Slabše prenaša mokra, težka tla. Pri gnojenju z dušikom moramo biti previdni, sicer trta izredno lepo od reagira, vendar lahko pride do pretiranega osipa in zimske pozebe lesa. Les trte rumenega muškata v jesenskem času slabo dozoreva in je velika nevarnost pozebe. V kolikor imamo založenost tal z humusom nad 2 % in med vrstni prostor mulčimo, potem ni potrebno dognojevati z dušikom, saj z mineralizacijo v tleh dobimo do 40 kg N/ha. V kolikor je sušno leto (2003), potem moramo dušik dodati foliarno, saj je v teh letih motena prehrana vinske trte preko korenin. Zaradi pomanjkanja dušika (aminokislin) lahko imamo problem z fermentacijo zaradi pomanjkanja hrane kvasovk, v moštu pa se tvori več nezaželenih arom.