Začetki modela MX-5 segajo v zgodnja 90ta leta, ko je Mazda prav s tem modelom oživila ponudbo klasičnih dvosedežnih športnih avtomobilov, tako imenovanih roadsterjev, v kateri so od šestdesetih pa vse do osemdesetih let kraljevali britanski dvosedežniki. Mazda MX-5 je pomenila obuditev trenda majhnih kabrioletov, saj so se za njo pojavili še BMWjev roadster Z3, pa Honda S2000, Mercedes SLK in številni drugi, ki so sledili filozofiji Mazde. Danes ima MX-5 vgrajen napreden varnostni in komunikacijski sistem, kljub temu pa ostaja zvest svoji osnovi, to je povezanosti med voznikom in avtomobilom, ki omogoča, če smo nekoliko drzni, zabavno vozniško izkušnjo. Nič manj zabavno pa ni pretikanje čvrstega 6-stopenjskega ročnega menjalnika, ki je bil v našem primeru povezan z najmočnejšim pogonom iz Mazdine ponudbe, 2-litrskim atmosferskim motorjem s 184imi konjskimi močmi. Pri Mazdi namreč še vedno vztrajajo pri klasiki in ne dajejo prednosti turbo polnilniku, izbrati pa je mogoče tudi različico z manjšo močjo. Ker MX-5 za marsikoga ni oziroma ne bo prvi oziroma edini avtomobil v gospodinjstvu, ni smiselno na tem mestu govoriti o njegovi porabi. Pomembnejša od tega je kombinacija odličnega pogonskega mehanizma, čvrstega podvozja in možnosti odprte platnene strehe, kar bo voznika navdalo z radostjo, in bo odmislil pogled na števec porabe goriva, ki bo najbrž poročal o nadpovprečni porabi, čeprav obljublja proizvajalec povprečje dobrih 7 litrov na sto kilometrov. Ta podatek velja namreč za umirjeno kombinirano vožnjo, to je vožnjo tako po mestu kot zunaj mesta. Pri modelu MX-5 pa imamo omejen prostor, tako za potnike kot tudi za prtljago. Prtljažnik je majhen, v kabini pa tudi ni obilo prostora za kakšno shranjevanje. Je pa kabina, kot je za Mazdo značilno, odeta v kakovostne zelo natančno vgrajene materiale. Kombinacija opreme Homura, to je opreme najvišjega standarda, in močnejšega, 184-konjskega motorja, ponese ceno Mazde MX-5 čez štirideset tisoč evrov.