Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj je eden izmed 16 partnerjev v transnacionalnem projektu ISTER: Povezovanje historičnih rimskih poti v Podonavski regiji - ConnectIng hiSTorical Danube rEgions Roman routes in se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg Danube Transnational Programme. Vodja projekta pri ZRS Bistra Ptuj je Zvonka Lazar Borak.

Namen projekta ISTER je obuditi 2000 let staro dediščino s ponovno umestitvijo Rimske ceste na turistični zemljevid in z željo, da se v prihodnosti razvije pešcem prijazna pot po sledeh Rimljanov. Namen tovrstne poti je oživljanje lokalnega podeželskega gospodarstva, povezovanje skupnosti z dediščino in spreminjanje ruralnih območij v osrednje, živahne točke na ekološko-kulturnem koridorju vzdolž Podonavja. 

Projekt ISTER naslavlja izziv diskontinuitete rimske dediščine, ki se odraža tako v teritorialni razsežnosti, povezani z nizko stopnjo naložb in povezavo med viri dediščine ter lokalnim in regionalnim produktivnim sektorjem, kot tudi v razsežnostih vizualizacije in privlačnosti glede promocije in ozaveščanja o pomenu dediščine.

Glavni cilj projekta ISTER je ponovno odkrivanje in revitalizacija antičnega omrežja rimskih cest v Podonavju kot gonilno silo v promociji ozemeljskega razvoja, ki temelji na trajnostni uporabi kulturne in naravne dediščine. 

ISTER obravnava teritorialne razsežnosti Rimske ceste kot neprekinjenega transnacionalnega elementa, ki prehaja meje držav podonavske regije in zagotavlja ustrezne pogoje za izmenjavo in skupni razvoj.

 Transnacionalna pilotna aktivnost projekta Ister je bila postavljanje sodobnih miljnikov oz. miljnih kamnov. Na našem območju smo postavili 10 tovrstnih označb, ki prikazujejo potek nekdanje rimske ceste. Miljniki so bili v rimskem imperiju obcestni kamni, izdelani iz ene skale in so v višino merili okoli 2 metra, na njih je bila navedena razdalja od središča Rima. Miljniki so stali na tisoč rimskih korakov ali na 1478,5 m. V projektu je bil izdelan sodoben miljnik, ki popotnika opozori, kje je včasih tekla Rimska cesta in koliko milj je do Rima. 8 projektnih partnerjev je postavilo 40 miljnikov ali tabel v šestih državah. Na miljniku je QR koda, ki vodi do Atlasa razvitega v projektu. V spletnem Atlasu je možno videti označene rimske ceste in kulturne znamenitosti iz rimskega časa, v osmih državah, ki ležijo v Podonavski regiji (Slovenija, Romunija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Madžarska, Avstrija, Nemčija in Srbija). Miljnik je postavljen za namen informiranja, za turističen namen.

 Lokalna pilotna aktivnost projektnega partnerja ZRS Bistra Ptuj pa je bila obnova in prezentacija ostanka Rimske ceste pri Splošni bolnišnici dr. Ivana Potrča Ptuj. Na Ptuju je še danes in situ viden ostanek te ceste, ki pa zadnja leta ni bila primerno zaščitena in prezentirana.

 V projektu je ZRS Bistra Ptuj izvedla tri lokalne delavnice, na katerih so se ključni akterji spoznali in kasneje sodelovali pri zaščiti in prezentaciji Rimske ceste. ZRS Bistra Ptuj je na prvi delavnici predstavila idejno zasnovo za oblikovanje in ureditev nadstreška, za katero je Splošna bolnišnica Ptuj kasneje prejela kulturno-varstveno soglasje s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), OE Maribor. Aleksander Voda, v. d. direktor Splošne bolnišnice Ptuj je bil vesel projekta ISTER, preko katerega so uredili ostanek rimske ceste, saj za primerno zaščito že leta niso imeli dovolj finančnih sredstev. Pomemben je tudi prispevek dr. Andreja Magdiča iz ZVKD, ki je sodeloval na delavnicah in pomagal pri strokovnih vprašanjih, ki so tekom projekta prihajala na plano.

 Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož z direktorjem dr. Aleksandrom Lorenčičem je nudil strokovno pomoč pri izvajanju nadzora nad arheološko ostalino v času gradbenih del. Arheološko ostalino je bilo potrebno očistiti vegetacije in jo zaščititi pred posegom, s svojim strokovnim delom je pomagala arheologinja Iva Ciglar, ki je pripravila tudi opis rimske ceste za informacijsko tablo. Arheološka ostalina je sedaj primerno zaščitena in prezentirana.

 Rimsko cesto je in situ zaščitena z nadstreškom, obnovljen je okvir okrog ceste ter postavljena informacijska tabla in sodoben miljnik, ki označuje potek rimske ceste.

Arheološka ostalina, del rimske ceste, je bila rešena pred propadanjem in v njo je bilo vdihnjeno življenje s primerno interpretacijo.