Dr. Andrej Sovinc je docent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v okviru Oddelka za biodiverziteto poučuje predmeta Ohranjanje kopenskih ekosistemov ter Zavarovana območja in trajnostna raba. Je avtor številnih knjig in eden vodilnih evropskih strokovnjakov za zavarovana območja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Ima bogate izkušnje pri načrtovanju, vzpostavitvi in upravljanju zavarovanih območij/območij Natura 2000 ter pri ekoloških obnovah habitatov. Aktivno se je ukvarjal z ohranjanjem narave tudi na mednarodni ravni, kjer je, na primer, koordiniral Evropski akcijski načrt IUCN (Svetovna zveza za varstvo narave), od leta 2012 pa kot podpredsednik koordinira evropsko mrežo več kot 700 strokovnjakov v Svetovni komisiji IUCN za zavarovana območja. Dr. Sovinc, izjemno cenjen predavatelj in prijeten sogovornik, je deležnikom strategije EUSAIR za Jadransko-jonsko regijo, pristojnim za kakovost okolja, predstavil študijo z naslovom »Analiza zavarovanih morskih (vodnih) območij v EUSAIR in predlogi korektivnih ukrepov«. V okviru tega dogodka, ki poteka v sodelovanju z Občino Izola in je sofinanciran iz programa Interreg ADRION , projekt Podporna točka za EUSAIR, se je ponudila tudi priložnost za intervju, ki razkriva alarmantno stanje svetovnih morij, pri čemer morja znotraj Jadransko-jonske regije niso izjema. Slednja imajo namreč najnižji delež zavarovanih območij med vsemi regionalnimi morji v sredozemski regiji. ***Ohranjanje in trajnostno upravljanje morskega okolja zahtevajo oziroma urejajo številni mednarodni sporazumi in pravne obveznosti. Med njimi tudi Konvencija ZN o biotski raznovrstnosti in Strategija EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030. Kakšni so cilji in kdo je odgovoren za njuno implementacijo v državah Jadransko-jonske regije?Strategija EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030 postavlja ambiciozen cilj vzpostavitve vseevropskega omrežja naravnih območij na kopnem in na morju, ki bo vključeval pravno varstvo za vsaj 30 % kopnega, vključno s celinskimi vodami, in 30 % morja v Evropski uniji, od tega bo tretjina območij oziroma 10 % kopnega in 10 % morja vključenih v stroga zavarovana območja. Konvencija ZN o biotski raznovrstnosti pa je mednarodni pravni instrument za ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostno uporabo njenih sestavnih delov ter pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, ratificiran s strani 196 držav.Države članice EU so na svojem ozemlju dolžne vzpostaviti sistem pravnega varstva za ohranitev naravnih območij na kopnem in na morju, pri čemer se v takšno omrežje uvrščajo zavarovana območja na nacionalni ravni (narodni in krajinski parki, naravni rezervati …), ekološka omrežja, kakršno je Natura 2000, in druga območja, ki učinkovito prispevajo k ohranitvi biotske raznovrstnosti.Podobno glede omrežja Natura 2000 in Vseevropskega omrežja zavarovanih območij narave (TENN), kako je z njuno implementacijo vse do lokalne ravni?Natura 2000 je evropsko omrežje biotsko najvrednejših območij, določenih na osnovi znanstvenih meril, in države članice so dolžne ohranjati pogoje za zagotavljanje razmer, ki ohranjajo populacije določenih vrst in stanje njihovih življenjskih okolij na ravni, ki omogoča njihovo ohranitev. EU ne predpisuje načina, kako država članica dosega varstvene cilje v območjih Nature 2000, zahteva pa, da se ciljne vrste in življenjska okolja v teh območjih ohranjajo. V Sloveniji, na primer, je država pripravila Program upravljanja omrežja Natura 2000, v katerem so določeni cilji in ukrepi za vsako območje Nature 2000 in tudi poti, kako te cilje dosegati.V TENN pa se uvrščajo tudi zavarovana območja na nacionalni ravni, na primer narodni in krajinski parki, naravni rezervati, ekološka omrežja, kakršno je Natura 2000, in druga območja, ki učinkovito prispevajo k ohranitvi biotske raznovrstnosti. Pomembno je, da so direktive EU obvezujoče tudi za tiste države, ki so šele na poti v EU, v regiji EUSAIR so to Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija ter Albanija.Če se dotaknemo vaše študije »Analiza zavarovanih morskih (vodnih) območij v EUSAIR in predlogi korektivnih ukrepov«. Kakšna je pravzaprav razlika med strogo zavarovanimi in delno zavarovanimi območji? Na kopnem se možnost trajnostne rabe z naravnimi viri v zavarovanem območju in razvoja lokalne skupnosti, na primer v primeru živinoreje, zelo razlikuje od izlova rib iz morja. Živina ni del naravne biodiverzitete, gre le za vzrejene živali, ki del svojega življenja uporabljajo posamezne komponente naravne biodiverzitete (na primer pasejo travo). Ribe pa so del naravne biodiverzitete iz z ribiškimi mrežami neposredno zmanjšujemo številčnost ključnih naravnih vrst. Ponekod so ribje populacije v morju že tako izropane, da ni druge učinkovite rešitve, kot da se ustanavlja strogo zavarovana območja, v katerih se rib ne lovi, da se lahko razvijejo jedra, iz katerih se te živali lahko širijo. Vrednost strogo zavarovanih območij v morskem okolju je nekajkrat večja kot vrednost manj strogo zavarovanih območij, v katerih je ribolov dovoljen.Poleg tega zadnje študije ugotavljajo, da delno zavarovana območja ustvarjajo iluzijo zaščite in porabljajo redke vire ohranjanja, vendar zagotavljajo malo ali nič družbene oziroma ekološke koristi. Nasprotno pa imajo popolnoma zavarovana območja več ribjih vrst in biomase ter jih javnost dobro razume, podpira in ceni. V študiji navajate, da je cilj 30 % zavarovanih in 10 % strogo zavarovanih morskih območij. To velja za vse države jadransko-jonske regije enako? Koliko je pravzaprav trenutno teh območij?30/10 je cilj Evropske unije. 30 % morja v EU bo zavarovanega do leta 2030. Seveda je ta cilj za nekatere države težko dosegljiv, predvsem zaradi specifike njihovega dela morja (na primer kratka linija morske obale in majhen morski akvatorij), vendar velja, da naj bi si vse države prizadevale, da bi dosegle ta cilj. Celotno omrežje morskih zavarovanih območij v regiji EUSAIR, ki ga sestavljajo nacionalna zavarovana morska območja in mreža morskih območij Nature 2000, obsega vsega 3,57 % morskega območja regije EUSAIR. Od tega je le 0,07 % morskih voda v regiji EUSAIR trenutno pod strogim varstvom.Kakšen je finančni vidik zagotavljanja spoštovanja ureditve na zavarovanih območjih?Enostavnega odgovora na to vprašanje ni, ker se zavarovana morska območja razlikujejo po legi, velikosti itd. Ti parametri zato določajo potrebne vire za učinkovito upravljanje teh območij. Glavne aktivnosti upravljanja z morskimi zavarovanimi območji so, na primer, skrb za vrste in habitate, omogočanje ogleda in obiska na neškodljiv način, spremljanje stanja, sodelovanje z lokalnimi deležniki na morju in na obalah (na primer ribolov) ter skrb za trajnostno rabo naravnih virov (na primer turizem), nadzor, zagotavljanje informacij o morskem zavarovanem območju.Kateri so v tem trenutki ključni dejavniki, ki ogrožajo morsko biotsko raznovrstnost, in kakšna je povezava zavarovanih morskih območij z zaledjem na kopnem? Kateri ukrepi morajo veljati za ta kopenska območja, da se lahko morska uspešno razvijajo?Dejavnikov je veliko, med njimi izpostavljamo predvsem ribolov, turizem, morski transport, onesnaženje na morju in obali. Na obali pa so, poleg naštetih, predvsem urbanizacija in raba prostora. Globalne spremembe, med njimi posebej klimatske spremembe in onesnaženje, so dodaten pritisk na morsko okolje. Ključno je, da so zavarovana območja na kopnem in morju ustanovljena na biotsko najvrednejših območjih, da vključujejo vse vrste ekosistemov, različne habitate in vrste, da so dobro upravljana, medsebojno povezana prek zelenih in modrih koridorjev – območij, ki niso zavarovana, imajo pa še vedno visoko stopnjo ohranjenosti naravnega okolja – ter da imajo zadostno podporo politike in javnosti.Katere države, po vašem mnenju, največ vlagajo v ozaveščanje glede pomembnosti ohranjanja morskih habitatov? In na kakšen način – lahko navedete kakšen primer dobre prakse?Na splošno lahko rečemo, da je ozaveščenost ljudi o pomenu varstva narave večja na severu kot na jugu in vzhodu Evrope. Kot primera dobre prakse ozaveščanja javnosti o pomenu varovanja morja in s tem povezanih potrebnih sprememb v človekovem odnosu do narave pa z veseljem izpostavim krajinska parka Strunjan in Debeli rtič. Kako in v kakšni meri vpliva turizem na zavarovana območja?Turizem je po eni strani grožnja in po drugi priložnost, pri čemer je masovni turizem vsekakor ena največjih groženj obalnemu in morskemu svetu. A če se turizem razvija v obliki trajnostnega modela, pri katerem ima prednost razvoj lokalnega okolja ob hkratnem varovanju narave, je turizem lahko gonilna sila tudi ohranitve morja. Primer take oblike turizma je, na primer, ribolov z lokalnimi ribiči. Na ravni strategije EUSAIR priporočate izdelavo akcijskega načrta glede zavarovanih območij – kdo bi bili njegovi ključni deležniki?Akcijski načrt bi se moral izvajati na lokalni, nacionalni, na čezmejni ravni med dvema ali več morskimi državami v regiji in na ravni EUSAIR, ki bi morala postati platforma za spodbujanje nacionalnih ciljev za doseganje ciljev Strategije EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030. Posebej je tu pomembna skupina oz. steber za Kakovost okolja, ki mu Občino Izola nudi sekretariat in je sofinanciran iz programa Interreg ADRION, projekta Podporna točka za EUSAIR. Torej doseči 30 % zavarovanih in 10 % strogo zavarovanih morskih območij. Države morajo takoj pristopiti k ustanavljanju novih, čim večjih zavarovanih območij in k učinkovitemu upravljanju obstoječih območij. Posebej pomembna so strogo zavarovana območja, ki naj bodo povezana z modrimi koridorji. Dokončati je treba mrežo morskih območij Nature 2000 in jih ustanoviti tudi zunaj teritorialnih voda. Velika priložnost za nova zavarovana območja so v čezmejnih izključnih ekonomskih conah. Po definiciji se ta območja ustanavljajo tudi zaradi varovanja okolja, torej bi v okviru čezmejnega sodelovanja države z izključnimi ekonomskimi conami morale nameniti določen odstotek teh con za ustanovitev morskih zavarovanih območij. ***EUSAIR je strategija EU za jadransko-jonsko regijo, ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Strategijo je Evropska komisija sprejela leta 2014, s čimer je postala tretja makroregionalna strategija v EU in vključuje 9 držav: Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Severna Makedonija. Temelji na štirih tematskih stebrih: modra rast, povezovanje regije, kakovost okolja in trajnostni turizem. Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino koordinira steber kakovosti okolja, medtem ko Občina Izola kot slovenski partner projekta EUSAIR Facility Point opravlja naloge sekretariata za ta steber. Cilji so izboljšati kakovost življenja na obalah skupnega morja, ohraniti biotsko raznovrstnost in bolje upravljati porečja s konkretnimi dogovori ter uveljaviti režime, ki temeljijo na spoštovanju ekosistemskih storitev na kopnem, na obali in na morju v Jadransko-jonski regiji.