Ena najbolj znanih biblijskih zgodb o Noetu, njegovi barki in koncu do tedaj znanega sveta v spektaklu, ki ga je režiral Darren Aronofsky je doživela premierno prikazovanje v Cineplexxovih kinematografih.»To je velik film z veliko idej – predvsem pa idejo o upanju. Prinaša eno največjih zgodb človeštva, ki jo poznajo vsaj tri velike religije in skoraj vsaka kultura. Mnoge imajo svojo različico o katastrofalni povodnji,« pravi režiser Darren Aronofsky. Njegovima mojstrovinama Črni labod in Rekvijem za sanje se pridružuje Noe, čigar zgodbo, zapisano v Bibliji, do zdaj še nihče ni spravil na filmsko platno kot epsko poglobljeno delo. »Vse v tej zgodbi je čudež,« meni režiser. »Zato jo je bilo nemogoče do zdaj spraviti na veliko platno.«

V središče je postavil Noetovo družino, njihove strahove, upe, spore in iskanje smisla življenja. Naloga je bila težavna, saj je biblijska zgodba skopa s podatki o tem, kdo so bili pravzaprav Noe in njegova družina ter kaj natančno se je dogajalo. Vemo, da mu je Stvarnik ukazal zgraditi ogromno ladjo, nanjo pa spraviti svoje sinove in po dva predstavnika vsake vrste kopenske živali. Odločil se je namreč, da bo potopil svet, v katerem so prevladovali hudobija, nasilje, izprijenost in sovraštvo, rešiti pa je nameraval edinega pravičnika Noeta. Darren Aronofsky je skupaj s soscenaristom Arijem Handlom preučil ogromno verskega, zgodovinskega in študijskega gradiva, da bi bolje razumel Noetove čase in pomen njegovih dejanj. Biblije se nista držala do črke natančno, izkoristila sta jo za okvir, v katerega sta umestila svojo razgraditev ključnih tem, ki jih ta v Genezi kratka zgodba zastavi, vendar nikoli ne razdela. Na primer po prvotni zgodbi Stvarnik Noetu zapove, naj zgradi ladjo in nanjo pripelje po en par kopenske živali vsake vrste. Kako mu je to uspelo, kako se je lotil dela, vse to je izpuščeno. Ustvarjalci so našli rešitev, kje je Noe našel les in kako je zbral vse živali. Biblija tega ne pojasni, toda rešitev sodobnih filmarjev biblijski zgodbi ne nasprotuje in je hkrati zastavljena v njenem duhu in vizualno bogata.»Številne plati Noetove zgodbe v Svetem pismu niso jasno obrazložene. Če gre verjeti prvotnemu zapisu, Noe ne spregovori besede, dokler se vode ne umaknejo,« pravi Ari Handel. »Zato je vse, kar so ti liki mislili in rekli, ostalo odprto. Toda če podrobno preberete zgodbo, najdete namige.« Aronofsky in Handel sta poleg Biblije preučila tudi mrtvomorske rokopise, Enohovo knjigo – delo, ki ga pripisujejo Noetovemu pradedu in Adamovemu vnuku – ter zgodovinske in sodobne teološke analize. S pomočjo tega sta ustvarila svet, kot naj bi bil pred potopom. Tako je nastalo filmsko epsko delo o prvi apokalipsi.
»Občinstvo lahko pričakuje vse znane podrobnosti zgodbe o Noetu. Barko, živali, prvo mavrico, golobico ... Vendar upamo, da ga bo zgodba pritegnila z novim pristopom. Nismo samo ponavljali že videnega. Skrbno smo preučili Genezo in nato ustvarili okolje, v kakršnem bi se po našem mnenju lahko dogodili opisani čudeži,« dodaja režiser Aronofsky. Zadnjega pravičnega in poštenega moža je prepričljivo upodobil oskarjevec Russell Crowe. Prikazal ga je kot človeka, ki se sooča z najhujšim bremenom v zgodovini človeštva, in družinskega človeka, ki mora poskrbeti za svoje. Ni nikakršen junak, pač pa le moški, ki tvega vse, da bi opravil nalogo in rešil svojo družino. V filmu nastopata še dva oskarjevca, v vlogi Noetove žene Jennifer Connelly, kot Metuzalem pa Anthony Hopkins, ter priznana Emma Watson.