SLOVENKA LETA 2006 JE PROF. DR. METKA ZORC
11. januarja 2006, je bila na svečani prireditvi, ki nas je popeljala v zlata leta slovenske popevke, v ljubljanski operni hiši razglašena že devetnajsta Slovenka leta. Laskavi naziv je letos prejela kardiologinja profesorica dr. Metka Zorc.
Prof. dr. Metka Zorc je bila nad zmago presenečena in se je s solzami v očeh zahvalila predvsem vsem svojim bolnikom, ki so glasovali zanjo, naslov pa je namenila vsej svoji ekipi, ki ji stoji ob strani in pomaga pri uresničevanju načrtov.

Metka Zorc je ustanoviteljica tretjega slovenskega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja, MC Medicor v Izoli. Na oddelku za srčno kirurgijo so s profesorjem Ninoslavom Radovanovićem na čelu opravili že okrog 500 uspešnih operacij zelo bolnih, nizek delež umrljivosti, letos še posebej impresiven, pa izolski Medicor uvršča med pomembne svetovne centre. Tudi oddelek za invazivno diagnostiko se lahko postavi ob bok najboljšim na svetu, razvili pa so še posebej oddelek za manj invazivne posege, kjer so bolniki deležni izredno učinkovitega in hitrega zdravljenja. Vse, kar si je bila zadala prof. dr. Metka Zorc, tudi predstojnica Inštituta za histologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, pa še ni doseženo - če se ji bodo uresničile tudi najdrznejše sanje, in skoraj gotovo se ji tudi res bodo, bo v Piranu, na hribčku nad slovenskim morjem, že kmalu stal center za rehabilitacijo in preventivno kardiologijo.

KANDIDATKE PRI ŽUPANU IN PREDSEDNIKU DRŽAVNEGA ZBORA

Pred slavnostno razglasitvijo zmagovalke v ljubljanski operni hiši sta kandidatke izbora za Slovenko leta 2006 sprejela še župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič in predsednik Državnega zbora France Cukjati.

Kandidatke, zaradi objektivnih razlogov (bolezni in dela) sta manjkali le igralka Silva Čušin in novinarka Tanja Lesničar Pučko, so se ob 15. uri zbrale v ljubljanski mestni hiši. Tam jih je sprejel in nagovoril ljubljanski župan Zoran Jankovič. Za bolj sproščeno vzdušje je poskrbela pevka in pianistka Neža Buh - Neisha, ki je na klavir zaigrala tri skladbe. Po prijetnem klepetu in kozarcu penine so kandidatke odhitele še v Državni zbor, kjer jih je sprejel France Cukjati. Po krajšem nagovoru jih je popeljal v Veliko dvorano slovenskega parlamenta, kjer so se za nekaj minut usedle v poslanske klopi.

Župan mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič se je kandidatkam pridružil v ljubljanski operni hiši, kjer si je v družbi številnih znanih Slovenk in Slovencev ogledal prireditev.

PREDSTAVITEV OSTALIH KANDIDATK ZA SLOVENKO LETA 2006

Poleg gospe Zorc se je letos za častni naziv potegovalo še 10 kandidatk. Novinarka, urednica in voditeljica Alenka Arko, avtorica glasbe, besedil, aranžmajev ter tudi pianistka in pevka Neža Buh - Neisha, igralka Silva Čušin, alpinistka Tina Di Batista, predsednica Centra za avtizem Vesna Melanšek, etnologinja dr. Marija Makarovič, višja državna tožilka na Vrhovnem tožilstvu Republike Slovenije Vlasta Nussdorfer, novinarka in kolumnistka Tanja Lesničar Pučko, predsednica Poslovne šole Bled prof. dr. Danica Purg in županja Anka Rakun.

Alenka Arko,
novinarka, urednica in voditeljica, nas vsak torek zvečer prikuje pred televizorje, saj je oddaja Preverjeno že nekaj let ena najopaznejših v slovenskem medijskem prostoru. Alenka ne koketira z gledalci, redko povzdigne glas in se skoraj nikoli ne nasmehne. Njena pojava in slog vodenja oddaje sporočata gledalcem, da je tisto, kar bodo videli, izbrano in pripravljeno skrajno resno, z veliko odgovornosti in novinarskega ter uredniškega truda. Izbira teme, ki zanimajo veliko ljudi, in s svojimi sodelavci, na začudenje gledalcev, pripelje pred kamero številne ljudi in njihove stiske, ki so jih dolga leta skrivali. Teme niso samo zanimive, ampak tudi poučne, za institucije pa neredko spodbuda, da po dolgem izmikanju končno ukrepajo. Alenka Arko je gledalcem in novinarskim kolegom pokazala, da je mogoče narediti dobro zgodbo tudi brez pogrošnosti.

Neža Buh - Neisha
je v slovenski pop glasbeni prostor vstopila kot meteor in zasijala kot sonce. Avtorica glasbe, besedil, aranžmajev, pa tudi pianistka in pevka, ki je s svojo glasbo obnorela in zaznamovala Slovenijo, pri svojih štiriindvajsetih živi in diha z glasbo skozi talent, ki ga je tako kot njena brat in sestra podedovala po očetu glasbeniku. Toda razkošni dar ne bi obrodil takih sadov, če ga ne bi pilila na srednji glasbeni šoli in akademiji za glasbo. Obsežen opus njenega ustvarjanja vsebuje najrazličnejša dela, od komornih skladb do skladb za big band in simfonične zasedbe. Uspešno deluje tudi na področju filmske in druge scenske glasbe, bila je Škerjančeva nagrajenka, dosegla je visoke uvrstitve na državnih tekmovanjih iz klavirja in solfeggia, toda diploma jo še čaka: tudi zato, ker je ubrala pot svoje druge ljubezni, popa in rocka, in s prvencem Planet za zadet prepričljivo zadela Slovenijo. In sebe. Njena glasba sega čez okvire trenutnega populizma, je presežek našega pop časa in prostora.

Silva Čušin
je igralka, ki ji gledališki sladokusci sledijo iz predstave v predstavo, iz vloge v vlogo vseh triindvajset let, kar igra v ljubljanski Drami. Umetnica, ki ji ploska in jo nagrajuje tako stroka kot občinstvo, zažari v presunljivi razsežnosti globine svoje žlahtne notranjosti, v kateri poišče in odpre svet občutenja, iskanja in sanj z izjemnostjo in odgovornostjo. Ta mojstrica igre, tudi Prešernova in Borštnikova nagrajenka, je vtisnila svoj pečat več kot petdesetim likom, samo letos trem novim, Veri v Smoletovem vrtu, Claudiji v Ženski od prej in Geniji v Prostrani deželi. To je storila z dušo in hrepenenjem, ključnima pojmoma gledališča, in z ljubeznijo, kot bi rekla sama, ker je njena odličnost, dosežena z znanjem in trdim delom, hkrati odsev njene karizmatične osebnosti, s katero potrjuje svojo igralsko in življenjsko vizijo, manj je več. Zadnja leta so najljubše vloge Silve Čušin vse, njena igra pa pravljica, ki jo živi za nas in zase.

Tina Di Batista
je neustrašna kraljica slovenskih, evropskih in svetovnih sten. Na pogled krhko in občutljivo mestno dekle je že več let lastnica častnega naslova »najboljša slovenska alpinistka«, v najtežji kategoriji dolgih snežnih in ledenih sten pa ji ni para na svetu. Po Tomu Česnu je prva Slovenka, ki je pozimi preplezala zadnje tri probleme Alp, severne stene Eigerja, Matterhorna in Grandes Jorasses. Bila je članica prve ženske naveze na Fitz Royu v Patagoniji, letos pa prve ženske naveze na največjo skalnato iglo na svetu, Trango Tower v pakistanskem delu Himalaje; za nameček je preplezala športno smer spodnje desete stopnje. Tina, absolventka geografije, je zaposlena v enoti vrhunskih športnikov slovenske policije, nekaj dodatnega denarja za alpinizem, ki je zanjo slog življenja, pa si zasluži - ena od samo dveh Slovenk z mednarodno licenco - z gorskim vodništvom.

Vesna Melanšek
je predsednica Centra za avtizem. Sliši se uradno in strogo, v resnici pa je to funkcija, v katero je Vesna vložila morje čustev in vesolje živcev. In enajst let življenja. Toliko je namreč star njen sin Tomaž, s katerim se prebijata skozi zapleteni svet avtizma, hude razvojne motnje, ki vpliva na čustveno sprejemanje sveta in o kateri premalo ve celo uradna medicina. Vesnino prizadevanje, da njenega sina ne bi šteli med motene, duševno bolne ali neukrotljive otroke, ter njena želja, da bi bil fant deležen strokovne obravnave, je prerasla v boj za ozaveščanje in izobraževanje o avtizmu. Center za avtizem je junija praznoval prvi rojstni dan. V tem času je staršem otrok z avtizmom prihranil ogromno žalosti, negotovosti in strahu. Postavljeni so temelji za diagnostiko, izobraževanje lastnih kadrov in prostovoljno delo. Vesna ima visoke cilje. Z dr. Johnom Lawsonom, enim največjih strokovnjakov za to motnjo, profesorjem na Oxfordu in Cambridgeu, bosta ustanovila Inštitut za avtizem.

Dr. Marija Makarovič
je etnologinja z zbirko nagrad, raziskovalka, ki je upokojitev ni niti malo upočasnila. Prav nasprotno, pravijo njeni sodelavci iz Slovenskega etnografskega muzeja, odtlej je le še aktivnejša, dejavnejša, produktivnejša, skorajda neulovljiva. Številke, povezane z njenim delom, so impresivne. Izdala je 47 monografij in jih uredila devetindvajset, napisala več kot štiristo znanstvenih in strokovnih člankov. Postavila je deset samostojnih razstav, sodelovala pri nepreglednem številu skupnih. Osnovno tekstilno zbirko SEM je obogatila z več tisoč predmeti, ki jih je prihodnjim rodovom zapustila opremljene z natančnimi zapisi ustnih virov in s fotografskim gradivom. Njena strast so oblačilna kultura slovenskih pokrajin in monografije o naših krajih in ljudeh, posebej tistih, ki so ostali na drugi strani meje in je matica zanje bolj mačeha kot mama; precej sveža, zajetna monografija o Kortah, slovenski vasi na avstrijskem Koroškem, je morda njen največji dosežek, njena zadnja beseda pa gotovo ne.

Vlasta Nussdorfer
je višja državna tožilka na Vrhovnem tožilstvu Republike Slovenije. Njeni kolegi pravijo, da je tožilka z najbolj čutečim srcem. Ustanovila je Beli obroč, društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, in objavila knjigo Naše deklice z vžigalicami, prekrižarila Slovenijo, da jo je predstavila, ves izkupiček pa namenila skladu Plamen dobrote. Decembra je izdala novo knjigo Dečki z ulice, s katero bi rada spodbudila zbiranje pomoči za žrtve nasilja. Ko se je lani kot dva tisoč petstota vpisala v register darovalcev kostnega mozga, se je odločila, da bo organizirala akcijo za ozaveščanje ljudi, in dosegla, da se je število darovalcev povzpelo na osem tisoč; rada bi, da bi se jim pridružilo še dva tisoč novih. Vlasta Nussdorfer svoje cilje doseže ne le zato, ker hoče ustvariti pravičnejši svet in ker zna z dobro voljo pritegniti druge, temveč tudi zaradi neizčrpne energije, ki jo ima. Mama je kot Napoleon, v šali pravita njena otroka, vselej počne najmanj tri stvari hkrati.

Tanja Lesničar Pučko
je tista kolumnistka Dnevnika, ki vam hkrati pokvari in polepša jutro. Pokvari zato, ker z jedko ostrino ločuje zrnje od plev, da izlušči resnico, ki večkrat boli. In polepša, ker to stori s slogom in z jezikom, ki pogosto mejita na literaturo. Po branju njenih neodvisnih mnenj smo bogatejši ne le za spoznanje, ampak tudi za občutek, da smo pravkar použili nekaj žlahtnega, kar je od nas zahtevalo vsaj minimalen miselni napor. Za novinarstvo dandanes žal sploh ne več tako vsakdanja stvar. Njeno pisanje ni zgolj obrt, ampak mojstrstvo družbenokritične besede, je pa tudi izpostavljanje z odkritim in jasnim mnenjem, ki je vedno na strani šibkih, zapostavljenih, zatiranih, na strani načel svobodne in odprte družbe za vse. V vseh časih za novinarstvo sicer nujno in samo po sebi razumljivo, a vendar pogumno početje, v teh pa tudi ali še bolj. Je tudi prevajalka in vsestransko aktivna ženska, ki skuša družbi, po eni strani bičani v kolumnah, po drugi strani prispevati svoj, izboljšani del.

Prof. dr. Danica Purg
je ena od žensk, ki bi jih lahko med kandidatke za Slovenko leta uvrščali skoraj vsako leto, saj ne pozna stopicanja na mestu in počivanja na lovorikah. Njen moto, da je samo najboljše dovolj dobro, jo žene naprej, v edino smer, ki jo pozna - strmo navzgor. V Frankfurter Allgemeine Zeitung so jo poimenovali Madame Energie. Poliglotka z obširnim znanjem sociologije, politologije in menedžmenta je tista skala, na kateri je zgrajena Poslovna šola Bled, ki je ponesla sloves naše male Slovenije v svet, še preden smo si izbojevali samostojnost. Šola, kjer je direktorica in predavateljica obenem, je pred nedavnim praznovala dvajseto obletnico. Danica Purg je privabila na Bled najuglednejše profesorje poslovnih ved z vsega sveta, je predsednica ali članica številnih uglednih poslovnih združenj po svetu, avtorica številnih uspešnih projektov in daleč naokrog edina, ki pripelje vrhunske ameriške profesorje v ruske poslovne šole.

Anka Rakun
je daleč najpopularnejši obraz občine Ljubno. Čedna svetlolasa ženska, ki vražje dobro skriva svoja leta, je vseslovenski fenomen. Pravkar je bila z 79,92 odstotka glasov že v prvem krogu izvoljena v svoj četrti županski mandat. Ko ga bo konec, bo za njo torej že šestnajst let županovanja. Vmes bo leta 2009 potihoma izpolnila pogoje za upokojitev, kar posebej veseli njena dva vnučka. Ta diplomirana ekonomistka - ki žalostno, skoraj prizadeto pove, da bo poslej med njenimi enajstimi svetniki iz štirih političnih strank namesto treh le še ena ženska, ker je pač tako naneslo - vodi svojo svetniško četico tako uspešno, da je bolje ne bi mogla. Ideološke zdrahe so že spočetka vrgli čez planke in so le v službi svojih občanov in njihovih potreb in želja. Če bi se po Ankinem receptu za županovanje in po njegovih učinkih zgledovalo drugih 209 slovenskih županov, bi bila Slovenija najbrž občinska rajska dežela.

OTROCI SO PRIHODNOST, POMAGAJMO JIM!

Tudi letos je hkrati z izborom za Slovenko leta potekala humanitarna akcija, ki bo tekla še ves januar. Akcija z nazivom »Otroci so prihodnost, pomagajmo jim« poteka ob 35-letnici revije Jana v sodelovanju s Slovenko leta 2003 Benko Pulko. Naša želja je, da bi na počitnice popeljali čim več slovenskih osnovnošolcev. Tistih, ki si počitnic brez naše pomoči ne bi mogli privoščiti. Darujete lahko tako, da pošljete SMS z besedo NARAVA na številko 1919 in prispevate 1 € / 240 SIT ali pa donirate na poseben humanitarni račun 24200-9004439507, sklic 035. Denar bomo pravično razdelili med slovenske osnovne šole.

NAZIV SLOVENKA LETA SO DO SEDAJ PREJELE:

Slovenka leta 2005: Mojca Senčar
Slovenka leta 2004: Irena Grafenauer
Slovenka leta 2003: Benka Pulko
Slovenka leta 2002: Štefka Kučan
Slovenka leta 2001: Vlasta Jeseničnik
Slovenka leta 2000: Marija Zakušek
Slovenka leta 1999: Milena Močivnik
Slovenka leta 1998: Emilija Baranja
Slovenka leta 1997: Irena Polanec
Slovenka leta 1996: Brigita Bukovec
Slovenka leta 1995: dr. Metka Klevišar
Slovenka leta 1994: Mila Kačič
Slovenka leta 1993: Vida Žabot
Slovenka leta 1992: Vida Jeraj Hribar
Slovenka leta 1991: Tanja Starič
Slovenka leta 1990: Ljerka Bizilj
Slovenka leta 1989: Vika Potočnik
Slovenka leta 1988: Mojca Drčar Murko

PRIREDITEV SLOVENKA LETA 2006 SO PRIPRAVILI:

Idejna zasnova, izbor nastopajočih in koncept dogodka: Teater d.o.o. - Andrej Stražišar
Režija: Andrej Stražišar
Teksti za scenarij: Marko Vezovišek
Video: Milan Keber
Scenografija: Teater d.o.o.
Asistentka scenografije: Andreja Benko
Voditeljica: Ivana Šundov
Nastopajoči:
Big - Band RTV SLO in Godala Camerata Labacensis
Dirigent: Mojmir Sepe
Plesalci Kazine v koreografiji Mitje Popovskega
Umetnostna drsalca Luka Klasinc in Darja Škrlj
Anžej Dežan
Anika Horvat
Darja Švajger
Elda Viler
Humorista: Gregor Čušin in Alojz Svete
Izvršni producent: Romana Möderndorfer
Maska nastopajočih: Sonja Murgelj
Oblikovalec luči: Jasmin Šehič
Oblikovalec tona: Mitja Krže
Video in montaža: Video Z d.o.o.
Tehnično vodenje: Janez Košir in Vid Balač

Anja Hren, Delo revije