Stoterica najbogatejših Slovencev je »težja« za 14 odstotkov oziroma nekaj več kot 1,2 milijarde evrov in tako z 9,97 milijarde evrov najpremožnejša doslej. Rast je večja kot lani, a skromnejša kot v letih 2021 in 2022. Lestvica postreže z nekaj fascinantnimi zgodbami, še posebej novincev, ki jim je uspelo preseči prag, ki je s 43,1 milijona evrov za kar osem milijonov višji kot lani. Kot zanimivost omenimo, da smo našteli približno 200 posameznikov z ocenjenim premoženjem, večjim od 20 milijonov evrov.
Ob upoštevanju rasti stroškov v poslovnem okolju in ohlajanja v nekaterih panogah – predvsem avtomobilski – so številna podjetja s svojo sposobnostjo vzdrževanja visoko nadpovprečnih dobičkovnih marž pozitivno presenetila. Pod splošnim vtisom nemškega gospodarskega ohlajanja je tudi zelo spodbudno prebrati napovedi nadaljnje rasti tako prihodkov kot dobička šampionov.

Podjetja v lasti najpremožnejših se po večini ponašajo s trdnimi bilancami in se zdijo na gospodarske izzive današnjega časa dobro pripravljena. V preteklosti so zasluge za visoke skoke ocen imeli tudi prevzemi po presenetljivo visokih večkratnikih dobička, ob višjih obrestnih merah pa je tovrstne aktivnosti precej manj kot pred leti.

Merjeno v evrih, je največji skok uspel Juretu Knezu, soustanovitelju trboveljskega Dewesofta, razvijalca programske opreme za merilno tehnologijo in zbiranje podatkov. Vse od ustanovitve v letu 2000 Dewesoft niza večje prihodke, tudi lani, ko je skupina ustvarila 103,5 milijona evrov prihodkov ob 36-odstotni EBIT dobičkovni marži. Ob tem smo oceno vrednosti premoženja povišali za 117 milijonov, na 360 milijonov evrov, kar je desetkratnik ocene pred petimi leti. Knez se je s tem prvič uvrstil med prvih pet.
Zaradi manj dobičkonosnega poslovanja Steklarne Hrastnik smo oceno lanskemu prvouvrščenemu Igorju Lahu znižali za 15 odstotkov, na 326 milijonov evrov. Prvo mesto si tako spet delita Iza Sia Login in Samo Login. Kupnino od prodaje Outfita7 smo tokrat prilagodili za 20-odstotno inflacijo. Ob več kot 30-odstotni rasti nepremičnin v triletnem obdobju in več kot 50-odstotni donosnosti delnic na ljubljanski borzi namreč težko vztrajamo pri tem, da najuspešnejši slovenski podjetniki ne zmorejo (vsaj) ohranjati kupne moči svojih milijonov. Če bi v minulih letih vedeli za takšen razplet inflacijske zgodbe ‒ predvsem, da bo v zadnji etapi vodila v tako veliko rast vrednosti naložb ‒, bi že prej zvišali vrednost ocenjenega premoženja. A si tega nismo upali, tudi zato, ker smo bili pod vtisom poka obvezniškega balona in s tem povezanih nevšečnosti pri plemenitenju (oziroma ohranjanju vrednosti) premoženja.

Med stoterico najpremožnejših so letos štirje novinci in osem povratnikov. Dinamika menjav oseb na lestvici je tako za spoznanje večja kot lani, a manjša kot v nekaterih izvedbah lestvice pred tem. Najvišje je med novinci uvrščen nekdanji finančnik Primož Artač, ustanovitelj razmeroma mladega podjetja Tosla, ki deluje komaj desetletje. Po letih svetovanj živilskim podjetjem je zaznal nišo v proizvodnji sirupov, se nato lotil sadnih mešanic, nazadnje pa vstopil na trg tekočega kolagena. Predvsem po zaslugi poslov z ameriškimi naročniki je podjetje nekdanjega finančnika s 35 zaposlenimi ob 19,6 milijona evrov prihodkov lani ustvarilo kar 7,5 milijona evrov čistega dobička.

Na lestvici tako kot lani domujejo štirje športniki. Največji skok je uspel Luki Dončiću, ki je ob ocenjeni rasti premoženja za 31 milijonov evrov, na 105 milijonov evrov, vkorakal v ligo stotih milijonov in na 22. mestu postavil nov mejnik za športnike na lestvici. Pred nedavnim upokojeni košarkar Goran Dragić na lestvici zaseda 44. mesto z ocenjenimi 69,4 milijona evrov premoženja, Jan Oblak 85. mesto z ocenjenimi 47,6 milijona evrov, Anže Kopitar pa 93. mesto s 45,3 milijona. Pri športnikih kot merilo premoženja jemljemo bruto plače, znižane za davke in ocenjene stroške (pri čemer smo vselej konservativni), ne upoštevamo pa morebitnih donosov, ustvarjenih z upravljanjem prihrankov.

FINANCE
https://www.finance.si/najbogatejsi-slovenci