Madama Butterfly, opera v sklopu 69. Ljubljana Festivala
14.07.2021 Ljubljana
Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je odvila Madama Butterfly, opera ameriškega pisatelja Davida Belasca.
Opera v treh dejanjih se je odvila pod daktirko Stefana Romanija in režiserja Piera Francesca Maestrinija. Zasedbo so sestavljali: Rebeka Lokar, Irena Petkova, Renzo Zullan, Jaki Jurgec, Dušan Topolovec, Bogdan Stopar, Alfonz Kodrič, Jernej Luketič, Klavdija Kuzkin, Sebastijan Čelofiga, bojan Hinteregger, Dada Kladnik, Lucija Krašovec in Luka Aleksandar Jovičić.
Prva različica opere Madama Butterfly, ki je bila zasnovana v zgolj dveh dejanjih, je bila prvič izvedena v milanski Scali 17. februarja 1904 in je doživela slab sprejem pri publiki, in to kljub dejstvu, da sta bila v vlogah glavnih dveh protagonistov – ljubezenskega para – Čočo san in Benjamina Franklina Pinkertona angažirana priznana sopranistka Rosina Storchio in tenorist Giovanni Zenatello. Glavni razlog za fiasko operne praizvedbe je bilo predvsem pomanjkanje časa za ustrezno pripravo zahtevne glasbene partiture, ki jo je Puccini oddal po predvidenem roku, saj je njegovo temeljito spoznavanje z japonsko kulturo – znano je, da se je pri komponiranju pogosto posvetoval z neko japonsko igralko, ki je takrat bivala v Milanu – terjalo preveč časa.
Puccini pa po propadli praizvedbi ni obupal nad opero in jo je zgolj nekoliko dramaturško razčlenil – pravzaprav je izvorno drugo dejanje "razbil" na dva dela –, prav tako pa je naredil še nekaj minornih harmonsko-melodičnih popravkov v posameznih arijah in inštrumentalnih prehodih. Sledil je velik uspeh prve izvedbe nove različice opere 28. maja še istega leta (1904) v Brescii. Madama Butterfly, ki bo po več kot desetletnem premoru (nazadnje je bila uprizorjena v sezoni 2008/2009) ponovno zaživela na velikem mariborskem odru, je ena tistih redkih primerov, ko se operni libreto in ne nazadnje tudi čustveno nabita glasba z emfatičnim vrhuncem v ljubezenskem duetu Vogliatemi bene med pravkar poročeno japonsko gejšo Čočo san z ameriškim mornariškim častnikom Pinkertonom kaže kot pomenljiva umetniška nadgradnja lastnega izvirnika – Longove kratke zgodbe in Belascove dramatizacije –, kar potrjuje tudi trajna priljubljenost te opere na preštevilnih opernih odrih po vsem svetu.
Prikaži več
Prikaži manj