Ta obraz, premiera drame
15.10.2020 Ljubljana
V MGL so na Velikem odru premierno uprizorili dramo Ta obraz, režiserke Tijane Zinajić. Po predstavi je sledila podelitev Dnevnikove nagrade, ki jo je prejel Matej Puc.
Drama je deloma avtobiografsko besedilo britanske dramatičarke Polly Stenham in obravnava problematičen odnos med materjo in sinom ter odtujenost očeta poslovneža. Besedilo je prevedla Eva Mahkovic, nastopili pa so: Tjaša Železnik, Ana Pavlin, Matej Zemljič, Gregor Gruden, Lara Wolf in Lucija Harum.
Zgodba govori o petnajstletnici, katere ime je Mia (Ana Pavlin), ki svoj čas preživlja v dekliškem internatu. Neke noči s sošolko Izzy (Lara Wolf) v internatski sobi opravita iniciacijski obred, ki se ga udeleži tudi njuna mlajša sošolka, trinajstletna Alice (Lucija Harum). Ta obred je v angleških internatih nekaj vsakdanjega, tradicija, ki je tako uveljavljena, da je kljub nasilnemu ravnanju, do katerega lahko pride med obredom, pravzaprav del šolskega kurikuluma. Ker gre med tem obredom marsikaj narobe, Mio izključijo iz šole, zato se mora vrniti domov, v premajhno stanovanje, v katerem živita njena mama Martha (Tjaša Železnik) in starejši brat Henry (Matej Zemljič). Martha ima težave z alkoholom in tabletami, Henry, ki si želi postati slikar, pa je pred nedavnim prekinil šolanje, da lahko vse dneve skrbi za mamo. Zdi se, da se krotki brat povsem razlikuje od svoje uporne sestre, ki se zdaj nenadoma pojavi na pragu stanovanja. Mia sicer tudi med počitnicami večino časa obiskuje sošolke, z mamo in bratom pa vzdržuje samo najnujnejše stike. Mia in Martha imata slab odnos: oprezata druga za drugo, sta napadalni in ljubosumni. Odnos med Martho in Henryjem je še bolj zapleten: poln je obsedene ljubezni in navezanosti, soodvisnosti, meji na incest, obenem pa je za oba skrajno razdiralen. Ker se Martha, Henry in Mia drug z drugim (in s svetom) ne morejo znajti, iz Hongkonga že potuje oče obeh najstnikov, odtujeni poslovnež Hugh (Gregor Gruden), da bi tako ali drugače rešil zapleteni položaj. Lik očeta avtorica vpelje kot večino časa direktno nevidnega, pa vendar vselej v družini prisotnega in pomembnega. Oče, ki je družino zapustil ter si oblikoval novo, kljub čustveni in fizični distanci ohranja pomembno vlogo v vsakodnevnem življenju ljudi, od katerih se je odmaknil. Skozi zgodbo Henryja in Mie lahko spremljamo dva različna načina, kako se odraščajoči otroci poskušajo spopasti z boleznijo odvisnosti pri staršu in razpadom družine.
Prikaži več
Prikaži manj