Častitljiv jubilej praznuje legendarni Jurij Souček. Igralec, interpret, avtor besedil in priredb ter režiser danes namreč praznuje 90. Rojstni dan. Polepšal je otroštva več generacij, ki so odraščale ob njegovi sinhronizaciji risanke o malem in velikem pujsu – Pipiju in Melkijadu.
Souček je najprej diplomiral na trgovski akademiji, kasneje pa še na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost. Vse do upokojitve leta 1993 je bil del igralskega ansambla ljubljanske Drame, z izjemo majhnega premora, ko se je podal v bolj svobodnjaške vode. 
V svoji karieri si je ustvaril sloves izrazito karakternega igralca, ki je ustvaril več kot 150 vlog, med katerimi prevladujejo karakterni liki, najpogosteje negativci. Med njegove najbolj prepoznane vloge sodijo Kreon v Smoletovi Antigoni, Hoederer v Sartrovih Umazanih rokah, Martin Luther v istoimenski Osbornovi drami, George v Albeejevi Kdo se boji Virginie Woolf?, Cesar v Arrabalovem Arhitektu in asirskem cesarju, Profesor v Ionescovi Učni uri.
Preizkusil se je tudi v televizijskih nastopih, kjer smo ga prvič lahko videli leta 1958, ko je s Franetom Milčinskim – Ježkom zaigral v smešnih skečih. Spremljali pa smo ga lahko tudi v nekaterih popularnih, lahko rečemo celo kultnih filmih: Ne čakaj na maj (1957) in filmu Čisto pravi gusar (1987), igral je tudi v televizijski seriji Waitapu (1990). Del njegovega širokega opusa so tudi radijske igre. Teh je pripravil okoli 600, kar je vsekakor eden najobsežnejših opusov radijskih igre pri nas. 
V svoji karieri si je Souček prislužil tudi kar nekaj nagrad. Prvo je prejel leta 1961, in sicer Sterijevo nagrado v Novem Sadu. Leta 1994 je prejel Boršnikov prstan, 2005 pa Viktorja za življenjsko delo. V preteklem letu (2018) je prejel tudi Ježkovo nagrado za življenjsko delo, žirija, ki mu je nagrado podelila, pa je odločitev utemeljila s temu besedami: "Tako kot je h gledališču z žarom nenehnega raziskovalca pristopil zavzeto in premišljeno, je sprejel tudi nove medije in se že na začetku osebne kariere pridružil ustvarjalcem v različnih skupinah na nacionalnem radiu, ki so gradile specifično zvočno podobo izvirne radijske igre in podobno tudi na začetku delovanja slovenske televizije, še v času njenega eksperimentalnega in poskusnega delovanja pred več kot 60 leti."
Vsem nam pa je zagotovo popestril otroštvo ob sinhronizaciji risank, kjer je večim likom posodil svoj prepoznavni glas. Ob prejemu Ježkove nagrade so člani žirije povedali tudi: "Nihče ni pustil toliko topline v srcih mladih gledalcev kot prav Jurij Souček, saj so bili liki, ki jih je oživljal s svojim žametnim glasom, tako živi, njegove jezikovne bravure tako humorno domiselne, da bi se otrokom zgodba tudi brez slike risala pred očmi." Zraven vsem poznane risanke Pipi in Melkijad, je svoj glas posodil tudi Flipu v Čebelici Maji, celotni mišji družini v Miškolinu, oživel pa je tudi linke v risankah Medvedek Uhec in Palček Smuk.
Kljub temu, da se je upokojil že pred leti, je Jurij Souček že zmeraj zelo dejaven. Pred petimi leti je svoj rojstni dan praznoval tako, da je na odru Male drame oživel Palčka Smuka, ki ga je kasneje tudi prevedel za slikanico.
Povzeto po: Jurij Souček praznuje častitljivih 90 let (http://bit.ly/2IdhcQl)