NKBM je v zadnjih mesecih zaznala več nakazil v tujino, ki po definiciji predstavljajo prevare, glede na tipologijo jih uvrščamo med tako imenovane “Ljubezenske prevare”. Skupni znesek je nakazil je bil okoli 200.000€, nakazila so bila v večini izvedena v Turčijo. V manjšem obsegu pa še v ZDA, Severni Ciper, Estonijo in Španijo (nekje 90% v Turčijo).

Banka je že v januarju izvedla več internih ukrepov vezanih na transakcije, ki bi lahko bile povezane s to tipologijo, prav tako so obvestila prejeli zaposleni, ki imajo stik s komitenti in lahko med prvimi zaznajo nenavadno poslovanje strank. Ker je pomemben element preprečevanja prevar tudi ozaveščanje javnosti je banka na svoji spletni strani pripravila tudi številne nasvete za prepoznavanje prevar in nasvete za varno poslovanje: https://www.nkbm.si/varno-poslovanje.
V okviru ozaveščanja komitentov smo organizirali tudi novinarsko konferenco, kjer sta aktualne aktivnosti Nove KBM na področju odkrivanja in preprečevanja ljubezenskih prevar predstavili Laura Jekler, vodja Oddelka za preprečevanje prevar, in Tanja Remškar, direktorica Službe za preprečevanje pranja denarja. Novinarske konference se je udeležil tudi Tadej Hren iz SI-CERTa, ki izvaja nacionalni program Varni na internetu.

Pri romantični/ljubezenski prevari smo zaznali naslednje skupne indikatorje:
1. Komunikacija se začne preko socialnih omrežij (npr. Facebook, Messenger, WhatsApp, e-pošta, SMS, spletna mesta za molitve, spletna mesta za zmenke, najrazličnejši forumi ter klepetalnice).
2. Oseba, ki kontaktira drugo osebo, je praviloma nasprotnega spola (tj. ženske nagovarjajo moške, moški nagovarjajo ženske). Ciljno iščejo posameznike, ki izkažejo interes za pogovor, prijateljstvo, romance in podobno.
3. Ciljna skupna so t.i. ranljivi posamezniki (negativne ljubezenske izkušnje, nesrečen zakon, neurejene družinske razmere, osebe z osebnostnimi psihičnimi ali drugimi težavami) stari med 35 in 70 let.
4. Način komunikacije je izredno prijazen, prijateljski in razumevajoč (želijo razumeti težke razmere v katerih se znašel posameznik, podajajo predloge kako bi jih lahko rešili in podobno).
5. Zgodba, ki jo predstavijo drugi osebi, je zelo konsistentna in čustvena (dogodki si sledijo, ni zaznanih nedoslednosti v podani zgodbi in so podkrepljene s fotografijami).
6. Pri žrtvah vzbudijo občutek, da so v tej osebi našle partnerja, ki so ga iskale/po katerem so hrepenele. Cilj je, da se žrtve pripravi do tega, da naredijo stvari, ki jih sicer ne bi, da bi tega partnerja pripeljale v svoje življenje (običajno se nahajajo v oddaljenih krajih, na različnim »misijah« (npr. vojaških, novinarskih, humanitarnih in podobno) ali pa so uspešni poslovneži, ki se jim je zgodila krivica in sedaj potrebujejo denar za nadaljevanje poslovanja itd.
7. Ko pri žrtvi dosežejo to čustveno navezanost in vzpostavijo zaupanje, pričnejo z zaprosili za denar (razlog je tesno povezan z zgodbo, ki so jo izgradile: na primer, če gre za humanitarnega delavca na misiji, se le ta znajde v življenjsko ogrožajočih okoliščinah, iz katerih ga je mogoče rešiti le z denarjem).
8. Po prvem nakazilu denarja se zgodbe zapletejo in zahteva po denarju se veča.
9. V kolikor žrtev ne zmore več nakazati zahtevanih zneskov ali posumi v resničnost zgodbe, pričnejo žrtvi groziti (da bodo obvestili domače, da je sodelovala pri pranju denarja in bodo obvestili oblasti in podobno). Na ta način potem dejansko izsiljujejo žrtev, da opravi dodatna nakazila, katere pa večina finančno niti ne zmore več, saj gredo preko njihovih zmožnosti

Znaki, ki so povezani z zgornjim opisom tipologije:
• kontakt vzpostavi oseba, ki je žrtev ne pozna in s katero nimata skupnih prijateljev ali poznanstev,
• zaprosilo za denar, ne da bi se žrtev in nasprotna oseba sploh osebno spoznala,
• vprašanja o finančnem položaju (koliko je privarčevanih sredstev, ali je kreditno sposobna, ali si lahko poveča limit, ali si lahko denar od koga izposodi?),
• strogo izogibanje video komunikaciji (npr. video klici preko skype, viber, whatsapp itd.),
• fotografije si med seboj ne sledijo v logičnem zaporedju (na primer, v kraju kjer se nahaja, je zima, posreduje pa fotografije, kjer iz ozadja izhaja, da je poletje – in bi naj bile posnete pred kratkim),
• nasprotna stran (prevarant) komunicira večinoma ali izključno pisno,
• v primeru ustne komunikacije, se naglas ne ujema s področjem, kjer naj bi se nahajal (na primer: ameriški državljan, ki govori s slovanskim naglasom in ima omejeno angleško besedišče),
• prevaranti so običajno vdovci/vdove z otroci ali ločeni z otroci,
• običajno predložijo podatke za nakazovanje denarja, ki se ne ujemajo z njihovim imenom (želijo, da žrtev denar nakaže na drug račun in sicer osebi, ki so jo v zgodbi predstavili kot zaupanja vredno osebo (npr. mama, šef ali podobno),
• v kolikor se žrtev dogovarja za srečanje in nakup vozovnice, zavrnejo nakup s strani žrtve – zahtevajo, da žrtev nakaže denar in si bo prevarant sam kupil karto (znesek za nakup letalske karte pa je neobičajno visok (na primer: 3.000 EUR za karto iz Istanbula).

Podatki SI-CERTa ob tem kažejo, da so te prevare v porastu. Prav je bila zaznana leta 2013, nato so imeli dve do tri prevare na leto. Lani že okoli 40 prevarar, številna nakazila so bila višja od 10.000 evrov.