Kaj dobrega nam lahko dajo električni avtomobili in kaj si od tega lahko obeta elektrogospodarstvo? Na to vprašanje, in še na mnoga druga, so odgovorili strokovnjaki na konferenci e-Mobilnost.
Svet in Evropa sta pred velikimi spremembami na področju elektro mobilnosti. A če smo sedaj kar nekaj let poslušali zgolj ideje in obljube, sedaj počasi prehajamo k dejanjem. To nenazadnje dokazuje tudi Evropska Unija, ki je najverjetneje tik pred sprejetjem zakona, s katerim bodo države članice zavezane k znižanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Peta konferenca o e-mobilnosti, ki je tudi letos postregla z mednarodno udeležbo – nenazadnje je potekala v sodelovanju z nizozemsko ambasado, avstrijsko energetsko družbo OMV in pa domačo družbo ELES – je zato morda najbolj aktualna do sedaj. Konferenco skupaj organizirata E-mobility.si Primoža Lemeža in medijska založba Adria Media Ljubljana, katere lastnik in direktor je Tomaž Drozg.
Kot je že v uvodu povedal eden izmed pobudnikov konference, g. Primož Lemež, danes zaradi onesnaževanja zraka, po krivdi prometnega sektorja, svet vsako leto utrpi več kot milijardo evrov škode. In Slovenija na tem področju nikakor ni vzor, saj po obetavnem začetku in postavitvi prvih električnih polnilnic na avtocestah na svetu, v razvoj e-mobilnosti ni vlagala prav veliko. To ugotavlja tudi ena izmed pobudnic njihove postavitve, sicer pa tudi današnja govornica, ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek, ki ob tem dodaja, da v Sloveniji vseeno obstaja strategija za razvoj. Ministrstvo tako med drugim načrtuje vzpostavitev električnih avtobusov in pa spodbujanje souporabe električnih vozil.
Podobnega mnenja kot Bratuškova je tudi evropski poslanec iz skupine Zelenih, Igor Šoltes, ki je ob tem priznal, da se v Evropi na tem področju rado sprejema različne dolgoročne zaveze, katerih pa se nato ne držimo. Države članice zato že izgubljajo boj proti, na primer, Kitajski, kjer je elektro mobilnost in posledično proizvodnja električnih avtomobilov ter komponent močno v porastu. Tudi zato Evropa že pripravlja razpis za razvoj električnih baterij v višini 114 milijard evrov. Skladno s tem bo vzpostavljenih 260.000 delovnih mest.
O novih delovnih mestih, ki naj bi jih elektro mobilnost ustvarila tudi na Nizozemskem, eni izmed najbolj razvitih držav na tem področju, je spregovoril tudi nizozemski veleposlanik v Sloveniji, Bart Twaalfhoven. Nizozemska sicer načrtuje popolno prepoved uporabe vozil z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2030. Do istega leta naj bi tako Nizozemska - po besedah njegovega sorojaka Everta Jana Schuurmana - znižala izpuste toplogrednih plinov za kar 49 odstotkov. Tega naj bi se lotili z opogumljanjem lokalnih oblasti, dodatnimi subvencijami in z javno-zasebnimi partnerstvi. Po njegovem mnenju je Nizozemska sicer tako imenovan 'živeči laboratorij', kjer se nove prakse testira kar s testiranjem v realnosti, med njimi tudi sistem V2G, ki predvideva, da bi električni avtomobili tudi vračali električno energijo v omrežje, ne pa le jemali iz njega. Kot primer dobre prakse pristopa živečega laboratorija je izpostavil amsterdamsko letališče z izključno električnimi avtobusi in taksiji ter električna vozila za odvoz smeti. Ob koncu je nato izrazil poziv za medsebojno sodelovanje med Slovenijo in Nizozemsko.
Nekoliko manj navdušenja pa je nad situacijo v svoji državi predstavil nemški govorec Frank Müller, ustanovitelj Nemške zvezne agencije za e-mobilnost (BEM), kjer pa se stvari vendarle premikajo. Omenjena agencija namreč sodeluje z več kot 300 zagonskimi podjetji, v razvoj e-mobilnosti pa se počasi in pod pritiskom uspeha znamk, kot je ameriški Tesla, usmerja tudi tradicionalna avtomobilska industrija. Dober primer tega je Volkswagen, ki poleg proizvodnje električnih avtomobilov že razvija tudi storitev za izposojo baterij za električne avtomobile in njihovo upravljanje, Volkswagen Energy. Po njegovem mnenju je prihodnost v električnih kolesih – Nemčija je z dvema milijonoma vozil drugi največji trg na področju električnih koles – in pa v souporabi električnih vozil. Tega se mladi poslužujejo čedalje pogosteje, številni med njimi niti nimajo lastnih avtomobilov.
A tudi ko bodo električni avtomobili nekoč zaživeli v Sloveniji, se bo projekta potrebno lotiti z zvrhano mero pazljivosti. Kot je poudaril mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije pri ELES-u. Električni avtomobili bi namreč lahko sčasoma preobremenili obstoječe (in prihodnje) električno omrežje. Hkrati dodaja, da bi se ob pametnih rešitvah, predvsem ko je govora o strategiji managementa električnih baterij, temu lahko izognili z načrtovanim polnjenjem, uporabo pametnih polnilnic in pa, kar je najpomembneje, z uporabo električnih avtomobilov ne le kot potrošnikov električne energije, pač pa s priklopom vozil v omrežje vsakič, ko jih ne bomo uporabljali. Na ta način bi lastniki svoje električne avtomobile lahko uporabljali tudi kot vire električne energije. Če bomo k temu dodali še enostavno uporabo, standardizacijo polnilnih mest in strateško upravljanje, kot to predvideva strategija E8, pa bo večina ukrepov za vzpostavitev električnih avtomobilov tako rekoč že izpeljanih.
Nekoliko drugačen pogled na mobilnost prihodnosti pa ima energetsko podjetje OMV iz Avstrije oziroma njen predstavnik, Mag. Richard Bachinger. Bachinger se zaveda, da sta dizel in bencin 'kot sladkor za telo', nezdrav a priročen vir energije, ki pa se ju moramo v vsakdanjem prometu znebiti. Potrebe po njiju iz dneva v dan naraščajo, uvedbo alternativnih goriv pa po njegovem mnenju zavirajo številni dejavniki, od omejenih zmogljivosti baterij, do drage električne energije na eni strani in poceni obstoječe (a okolju škodljive tehnologije) na drugi strani. Rešitev kljub temu (ali pa ravno zato) ni (zgolj) v električni energiji, pač pa v kombinaciji električne energije in različnih vrst plina.