Lendava ima potencial za Evropsko prestolnico kulture 2015
15.04.2016 Lendava
Občina Lendava in Galerija-Muzej Lendava sta v Mestni hiši pripravila novinarsko konferenco, ki je bila posvečena razstavi grafik špansko-katalonskega slikarja Joana Mirója in kulturi kot pomembnemu razvojnemu potencialu občine Lendava. Potem ko sta direktor Knjižnice Lendava, dr. Albert Halasz in programski vodja likovne dejavnosti v Galeriji-Muzej Lendava, Dubravko Baumgartner, predstavila aktualno v vrsti prestižnih razstav projektnega sklopa Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, razstavo stotih grafik izjemnega katalonskega umetnika Joana Mirója, je župan Lendave mag. Anton Balažek predstavil tudi potenciale in razvojno vizijo Lendave ter predstavil razloge, na podlagi katerih bi se lahko Lendava pričela že letos pripravljati na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025. Na novinarski konferenci je bil na povabilo župana prisoten tudi pisatelj in kulturnik Mitja Čander, ki je kot poznavalec področja prepoznal potenciale Lendave za ta zahtevni evropski kulturni projekt.
Razstava grafik slikarja, kiparja in grafika Joana Mirója je nadaljevanje izjemno plodovitega dela Galerije-Muzeja Lendava, ki že vrsto let sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji evropskega prostora. Plod tega sodelovanja so poleg letošnje razstave grafik Joana Mirója tudi pomembne razstave preteklih let, ki so nemalokrat odmevale v mednarodni strokovni in splošni javnosti: razstava Victorja Vasarelyja, Oskarja Kokoschke, Francoise Gilot, Alfonsa Muche, japonskih mojstrov erotičnih lesorezov Shunga, keramike znamenite madžarske manufakture Zsolnay, Rembrandta (sodelovanje z dunajskim Künstlerhausom), Francisca de Goye in razstava najslavnejšega likovnega umetnika 20. stoletja Pabla Picassa. Razstava grafičnih del Joana Mirója je nastala v sodelovanju lendavske galerije z bamberškim zbirateljem in mecenom Richardom H. Mayerjem. Lendavski kustosi so poskrbeli za slikovit izbor, ki zmore zadovoljiti slehernega ljubitelja likovne umetnosti. Razstava v Lendavi namreč prinaša na ogled pravcati spekter Mirójevih barvnih litografij (barvnih kamnotiskov), ki so nastajale od srede petdesetih let pa do umetnikove smrti leta 1983.
V Lendavi je tradicija likovne umetnosti zelo močna. Ne le, da gre za mesto, ki ima najbrž največje število akademsko izobražnih likovnih umetnikov na število prebivalcev v Sloveniji, temveč ima Lendava tudi zelo dolgo likovno tradicijo v smislu odpiranja odmevnih likovnih razstav ter povezovanja in izmenjave razstav z drugimi mesti, muzeji in galerijami. Dobravko Baumgartner je izpostavil tudi dve uspešni likovni koloniji z večdesetletno tradicijo, ki ubirata povsem edinstvene pristope (odlivanje v bron in LindArt). Predstavil je tudi že načrte za razstave projekta Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu za prihodnji dve leti; leta 2017 bodo gostili razstavo madžarskega slikarstva 18. in 19. stoletja in Shungo 2, leta 2018 pa razstavo slik, skulptur in grafik Salvadorja Dalija.
Župan Lendave mag. Anton Balažek je poudaril, da je Mirójeva razstava odlična priložnost, da razmislimo o svojem nadaljnjem razvoju s pomočjo kulture za dolgoročno korist občanov in obiskovalcev. Sam namreč vidi dolgoročno vizijo Lendave tudi v kulturi kot generatorju novih pristopov, nove energije, razvoja gospodarstva, kulturnega turizma in predvsem pozitivnih učinkov na demografske kazalce in ustvarjanja novih delovnih mest. Prav vprašanje demografskih kazalcev predstavlja največji izziv Lendave v prihodnjih letih. Zato je napovedal, da se bo ob potrditvi projekta Evropska prestolnica kulture 2025 na občinskem svetu prihodnjo sredo Lendava že letos pričela pripravljati na projekt s pripravo kreativne strategije na področju kulture. Župan je predstavil potenciale Lendave, ki jih poleg naravnih danosti vidi predvsem v človeških resursih, obmejnem področju, multietnični in večjezikovni skupnosti z bogato in raznoliko tradicijo, tudi judovsko. Pri tem stavi na trajnostni razvoj, tudi ko gre za kulturni turizem, in povezovanje z izbranimi mesti v oddaljenosti 100 kilometrov od Lendave, kar pomeni povezovanje z Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško. »Brez partnerskih mest v EPK ne moremo in ne želimo, zato bo naša strategija temeljila na povezovanju, v samem projektu pa bomo bolj kot na investicije stavili na vsebino. Zavedamo se, da bomo morali biti pri snovanju programa predvsem zelo iznajdljivi in kreativni, samo tako bomo leta 2019, ko bo odprt poziv za kandidaturo, zrel in odličen kandidat,« je povedal Anton Balažek.
Pisatelj in kulturnik Mitja Čander je povedal, da je v kulturnem smislu postal na Lendavo pozoren v zadnjih letih, ko je postala močno likovno središče Slovenije, kar je v njej prebudilo samozavest odpiranja v svet. Prepričan je, da ima Lendava ob povezovanju s čezmejnim prostorom veliko potencialov za Evropsko prestolnico kulture. »Izrazita multietničnost, večjezikovnost, večverskost. To je občina, v kateri živijo poleg Slovencev še Madžari, Hrvati, Romi. Mesto temelji na meščanski tradiciji starih judovskih družin. Zato pravim, da je prav Lendava prototip Evrope prihodnosti v mikro smislu. Evropa niso velike prestolnice, Evropa so manjša kompleksa mesta, Evropa prihodnosti je sodelovanje na regionalni ravni, iskanje dialoga, bivanje v sožitju in strpnosti ter preseganje mej. In zato se mi zdi novi razgledni stolp Vinarium Lendava, s katerega se vidi v štiri države hkrati, ikonična zgradba, ki je lahko učinkovito sporočilo te regije v razvojnem in kulturnem smislu,« je povedal Mitja Čander.
Uradni javni razpis za Evropsko prestolnico kulture je običajno razpisan šest let pred izbranim letom, v primeru Lendave, ki kandidira za naziv leta 2025, to pomeni leto 2019. Razpis je običajno odprt deset mesecev. Izkušnje so pokazale, da večina uspešnih mest s pripravami pričenja do tri leta pred javnim razpisom, v primeru Slovenije to pomeni leto 2016. Zakaj toliko časa prej? Evropska prestolnica kulture je zahteven in kompleksen projekt. Je tudi tekmovanje. Kriteriji zahtevajo veljavno lokalno strategijo razvoja kulture v mestu, ki mora biti povezana s splošno strategijo razvoja mesta. Priprava ustreznih in kakovostnih strategij terja čas za pripravo in implementacijo. Kriteriji zahtevajo visoko stopnjo udeleženosti lokalnega prebivalstva – mnogo kandidatov vključi šole, univerze, mladinske centre, nevladne organizacije ter kulturne organizatorje. Vključiti je potrebno zasebni sektor, tako na področjih kulturnih in kreativnih industrij kot širše. Za uspešno pripravo in prijavo kandidature je potrebno oblikovati usposobljeno strokovno ekipo, v mestu pa se mora vzpostaviti ustrezna raven konstruktivnega pričakovanja in pripravljenosti na izzive projekta.
Prikaži več
Prikaži manj