Kot pravi v Ljubljani odkrit gradbeni napis, sta leta 14 ali 15 našega štetja rimska cesarja Avgust in Tiberij v mestu Emona, prvemu mestu na tleh današnje Ljubljane, dala zgraditi neko večjo javno zgradbo. Arheologi predvidevajo, da je bilo darilo impresivno in mogočno mestno obzidje. Na podlagi te arheološke najdbe Ljubljana letos in prihodnje leto praznuje 2000-letnico izgradnje Emone. Ob častitljivi obletnici Mestni muzej Ljubljana jutri, 30. maja, za obiskovalce odpira osrednjo razstavo z naslovom Emona: mesto v imperiju. Razstava, ki jo spremlja strokovni katalog in množica zanimivih dogodkov, bo na ogled do 31. maja 2015.

Razstava Emona: mesto v imperiju se vsebinsko osredotoča na mesto, ki je ključni element v delovanju obsežnega rimskega imperija. Emona je, tako kot druga rimska mesta, s svojo univerzalno obliko, arhitekturo, načinom življenja, pravnim redom in vrednotami vzgajala prebivalce v lojalne rimske državljane. S svojimi rituali, pravili in vsakodnevnimi praksami pa je krepila skupno politično, ideološko in kulturno identiteto. »Rimska doba je čas, ko se tudi na ozemlju današnje Slovenije pojavijo prva načrtno zgrajena mesta, ki spremenijo način življenja tukaj živečih ljudi. Kot druga rimska mesta je bila tudi Emona za svoje območje središče moči in privilegijev, kulture in znanja, prostor, kjer je imperij podložnikom kazal svojo moč in veličastnost,« je o razstavi izpostavila kustosinja dr. Bernarda Županek.
Poleg pogleda 2000 let v zgodovino, se razstava Emona: mesto v imperiju ozira tudi v nam bližnjo preteklost, saj obravnava dediščino Emone, ki se je začela oblikovati že v 17. stoletju, razmahnila pa v 20. stoletju. Del razstave tako izpostavlja tudi obsežna arheološka izkopavanja v drugi polovici 20. stoletja in kopico predmetov, podjetij in projektov, ki so svoje poimenovanje našli v rimski preteklosti Ljubljane. »V naboru najbolj priljubljenih antičnih imen so bili Emona, Ilirija, Evropa in Merkur oziroma Hermes. Tudi zato se je rimsko obdobje najbolj vtisnilo v zavest Ljubljančanov,« je povedala avtorica tega dela razstave, kustosinja mag. Irena Žmuc.