Gostja junijskega večera na Škrabčevi domačiji je bila slovenska ilustratorka Jelka Reichman, ki s svojo srčnostjo kot častna botra bdi nad novim vrtcem v Ribnici. O njenem opusu, ki ga ne more prezreti noben pregled slovenske ilustracije, ter o pravljičnosti in vsakdanjosti njenega življenja se je z njo pogovarjala televizijska voditeljica Bernarda Žarn.

V slovenski likovni ustvarjalnosti za otroke, ki sega v sam svetovni vrh, imajo podobe akademske slikarke Jelke Reichman posebno mesto. Od zgodnjih šestdesetih let, ko je ustvarila prve slikanice, pa do danes so njene upodobitve otrok, živali, narave in kulturne dediščine nepogrešljivi del izkušnje otroštva že tretje generacije. Dobra štiri desetletja, v katerih se je način življenja in doživljanja sveta temeljito spremenil, so njene podobe ostale tako rekoč nespremenjene, a vendar vedno znova izvirne, izrazno močne in s tem tudi aktualne. Ohranile so ne le svet otroštva, temveč tudi mir, v katerem je vztrajala, in s tem občutek varnosti, ki ga danes tako pogrešamo. (Vesna Krmelj)

Jelka Reichman (1939) je slikarstvo študirala pri Mariju Preglu na ALU v Ljubljani in diplomirala leta 1964. Izpopolnjevala se je na grafični specialki (1964–1971) pri Marjanu Pogačniku in Riku Debenjaku. Po letu 1972 se je povsem posvetila likovnemu delu za otroke in mladino. Od tedaj je ustvarila zavidljiv opus, ki obsega več kot 160 knjižnih objav. Je dobitnica številnih nagrad, med drugimi Levstikove nagrade (1979), nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo (2002), Levstikove nagrade za življenjsko delo (2005) in Župančičeve nagrade za življenjsko delo (2009). Bila je razglašena za Slovenko leta 2011.