Ob mednarodnem dnevu maternih jezikov je Škrabčeva ustanova pripravila pogovor o iskanju lastnega jezika, o katerem se je z
Esadom Babačićem in
Goranom Vojnovićem pogovarjal
Boštjan Narat.Materni jezik je dejstvo, pogojujejo in oblikujejo ga družina, družba in zgodovina. Seveda pa to dejstvo nima enega samega obraza. Iskanje lastnega jezika je dolgotrajen in nikoli zaključen proces ustvarjanja lastne identitete in iskanja svojega prostora v svetu. Esad Babačić in Goran Vojnović ta proces dobro poznata, tako na intimni kot na literarni ravni. In oba se še kako dobro zavedata, da je jezikov v resnici toliko, kolikor je govorcev.
Esad Babačić je bil rojen v Ljubljani, natančneje na Poljanah, kjer je tudi preživel svoje otroštvo in zgodnjo adolescenco. Selitev na Vodmat je prinesla soočenje s punkom, košarko, Frančičem, Salingerjem, Vonnegutom, Bitencom, pekarno na Šmartinski, moščansko meglo, vožnjo z dvojko in dokončno zavezo poeziji. Pel v novovalovski skupini Via Ofenziva, ki se pripravlja na nove napade . Igral desetarja v kultnem filmu Outsider in še nekaterih slovenskih filmih. Študiral Slavistiko na FF v Ljubljani. Dve leti delal kot Copywriter pri oglaševalski agenciji Saatchi&Saatchi. Izdal devet pesniških zbirk, spisal dramo Rich Hard. Njegova poezija je doživela prevode v nekaj evropskih jezikov, tiskali pa so ga tudi v ZDA. V Berlinu nastopal z enim največjih še živečih pesnikov Američanom Johnom Ashberyjem. Prejel mednarodno nagrado Hörbiger za pesem Donava. Napisal biografijo svetovnega boksarskega prvaka Dejana Zavca Trdobojec, ki je postala eno najbolj prodajanih domačih leposlovnih del zadnjega časa.
Goran Vojnović (1980) je filmski in televizijski režiser in scenarist. Režiral je tri kratke filme (Fužine zakon, Sezona 90/91, Moj sin, seksualni manijak), z Markom Šantićem pa napisal scenarij za film Sretan put Nedine, ki je osvojil nagrado Srce Sarajeva in bil nominiran za nagrado evropske filmske akademije. Leta 2010 je osvojil velika platna s svojim celovečercem Piran / Pirano, za katerega je napisal tudi scenarij. Leta 2008 je izšel njegov literarni prvenec Čefurji raus!, ki je nemudoma požel aplavz bralcev in doživel prevode v številne tuje jezike. Zanj je bil Vojnović nagrajen z nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik. Odrska verzija romana pod taktirko Mareta Bulca je doživela več kot 200 ponovitev. Kot filmski publicist sodeluje s številnimi filmskimi revijami, spremljamo pa ga redno tudi kot kolumnista časopisa Dnevnik.
Boštjan Narat je po izobrazbi doktor filozofije in profesor zgodovine, že dobro desetletje deluje kot glasbenik, piše članke in predava. Leta 2001 je ustanovil zasedbo Katalena, ki se ukvarja s predelovanjem slovenske ljudske godbene zapuščine. Leta 2010 je izdal prvo samostojno kantavtorsko ploščo z naslovom Strah je odveč, druga z naslovom Konec sveta pride vedno nenapovedano ji je sledila čez dve leti. Je tudi avtor nekaj znanstvenih člankov s področja filozofije, zasledujemo ga lahko kot moderatorja Filozofiranj v Varieteju v kavarni Union ter v oddaji Panoptikum na TV Slovenija.