Če zadnje čase za slovenski Unicef in Rdeči križ ne slišimo preveč dobrega o izpolnjevanju tega čemur bi naj bili namenjeni, je toliko bolje, če se na drugi strani med slovenskimi lionisti to ne dogaja. Levi in levinje so se zato skupaj s svojim podmladkom tudi letos zbrali na že 14. Velikem dobrodelnem plesu, ki je imel v Cankarjevem domu ponovno več kot dober namen. Lions klub Ljubljana, ki je bil leta 1990 v Sloveniji ustanovljen kot prvi je s svojimi člani in simpatizerji tokrat zbral več kot 20.000 evrov in jih 17.000 že tudi takoj podelil. Glede na množico prošenj pa jim tudi preostalega zneska ne bo težko predati tistim, ki so najbolj pomoči potrebni. Prve donacije so zato šle tokrat Centru Dolfke Boštjančič, Zvezi prijateljev mladine Moste, Mestnemu društvu gluhih Ljubljana in Medobčinskemu v društvu slepih Ljubljana. V času, ko se gospodarska kriza ne pozna le pri povečanem številu prošenj za donacije, je žal manj tudi dobrodelnežev, tisti, ki to še zmorejo pa lahko donirajo manjše zneske, kot so jih nekoč. A z domiselnostjo se vseeno še vedno lahko doseže veliko. Tako so letos ob letu gozdov, ki so ga razglasili Združeni narodi, varovanci Varstveno delovnega centra Dolfke Boštjančič za dobrodelno prodajo pripravili 120 unikatno izdelanih keramičnih lončkov, v katere so posadili miniaturna drevesca, ki jih poznamo tudi po imenu »Bonsai.« Ideja, ki je obrodila ne le drevesca ampak tudi finančne sadove je šla seveda za med ali bolje rečeno minimalno 30 evrov po dreveščku, zato so največjega med »bonsai« komaj zadržali za Milana Kučana, ki se je plesu s svojo Štefko pridružil šele v poznih večernih urah, saj je pred tem ploskal Dejanu Zavcu, ki je bil v Litiji izbran za Slovenca leta. Veliki prvi predsednik naše republike pa se je ob torti, ki ga je spominjala še na njegov nedavni 70. rojstni dan in podarjenem drevescu lahko le pošalil na svoj račun, saj je hitro namignil, da je pa to drevo sicer majhno a vendarle višje od njega. Ob ljubiteljih botanike pa so na svoj račun prišli tudi športni ali bolje rečeno golfski navdušenci, saj so se za simboličnih 10 evrov lahko pomerili v »patanju« ali bližanju žogice v luknjo po slovensko. In to celo s palico, ki je nekoč pripadala Billu Clintonu. Če je z njo šla vsaka žogica v luknjo nam sicer ni uspelo izvedeti, denarja pa se je vseeno nabralo kar veliko. Domiselnost in dobrosrčnost torej še vedno štejeta in če elitizem pomeni, da si nekdo, ki lahko s tem pomagaš drugim, ki si sami ne morejo pomagati, potem je to elitizem, ki ga podpiram, pa je že pred leti na očitke, ki so leteli na rotarijce in lione povedal Borut Miklavčič, slovenski pralion, kot ga imenujejo.