Ob svetovnem dnevu gledališča je stanovsko Združenje dramskih umetnikov Sloveniji, ki mu predseduje dramska igralka in lutkovna ustvarjalka mag. Alenka Pirjevec, podelila vsakoletna priznanja. Med letošnjimi nagrajenci so bili: Vesna Slapar, Bojan Umek, Marko Simčič in Mojca Kreft.
Vesna Slapar, članica Prešernovega gledališča Kranj, je komisijo za igralske dosežke v letu 2008 prepričala z vlogami Kristin v Strindbergovi Gospodični Juliji, gospe Elvsed v Ibsenovi Heddi Gabler in Laure Siig v Tättejevi drami Prečkanje avtoceste ali Zgodba o zlati ribici. Slaparjeva je odlična tako v zahtevnih klasičnih likih kot tudi v vlogah sodobnih dramatikov.
Za vlogo Starca v Ionescovi drami Stoli je nagrado prejel dramski igralec Bojan Umek, član Slovenskega ljudskega gledališča Celje. V Stolih je na prizorišče Odrapododrom pričaral svet nevidnih povabljencev; s svojo igro je tako napolnil prostor, da je prizorišče, na katerem so samo stoli, zaživelo kot velikanska dvorana, polna ljudi.
Odličje "Marija Vera", igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo, je prejel dramski igralec Marko Simčič, član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Simčičeva igralska pot se je začela v Ljudskem gledališču v Celju. Tam je ustvaril mnogo vidnih vlog in že zelo zgodaj, leta 1970, z vlogo Micka v Hišniku Harolda Pinterja v režiji Zvoneta Šedlbauerja doživel pravo igralsko zmagoslavje. Po gostujoči predstavi Hišnika v MGL je občinstvo Simčiča kar sedemindvajsetkrat priklicalo na oder. Kot Norec in Natakar je nastopil v krstni uprizoritvi Norcev Dušana Jovanovića v Šedlbauerjevi režiji, uprizoritvi, ki v pojmovanju gledališkega medija dosega polje precedenčne predstave. V eksperimentalnem gledališču Glej se je Simčiču odprlo polje možnosti za docela vzporedno oblikovanje tako igralskega izraza kakor gledališke senzibilitete, ob vsakokratnem režijskem vodenju tudi pod izrazitim dramaturškim vodstvom Marka Slodnjaka. Še zlasti z vlogo Gobavca v Grenkih sadežih pravice Milana Jesiha v Šedlbauerjevi režiji je z živahno grotesknimi akcenti pokazal izrazito moderno usmeritev igralske interpretacije. Zdaj je Simčič že tri desetletja član MGL. V 'svojem' teatru je izoblikoval mnogo izjemnih vlog. Kot Victor v predstavi Victor ali Otroci imajo besedo Rogerja Vitraca v Petanovi režiji je dal liku izrazito agresivno podobo - v njegovi interpretaciji je do izraza prišla diabolična plat Viktorjeve figure. Stanley v Zabavi za rojstni dan Harolda Pinterja v Šedlbauerjevi režiji je naslednja Simčičeva velika vloga.
Priznanje ZDUS za življenjsko delo "bršljanov venec" za umetniške dosežke na področju dramaturgije in teatrologije je prejela Mojca Kreft, dramaturginja posebne vrste - sodelavka režiserjev in igralcev, ki svoje delo posveča zaledju ustvarjalnosti. Dolgo je bila dramaturginja MGL. Pri dramaturškem delu in umetniškem vodenju gledališč je bila ves čas v središču sodobnega evropskega in svetovnega dogajanja. Z raziskovalno vnemo in znanstveno natančnostjo v te tokove umešča slovensko književnost, še posebej slovensko dramatiko. V številnih dramaturških in znanstvenih interpretacijah velja Kreftova med gledališčniki za pravi živi leksikon. Njeno dragoceno, poglobljeno in vztrajno raziskovalno delo zdaj kaže sadove v Slovenskem gledališkem muzeju.
Na podelitvi priznanj je bilo veliko gledališčnikov iz Slovenije in tudi tuji gostje, ki so pod okriljem Mednarodnega gledališkega inštituta obiskali Teden slovenske drame v Kranju.
Po podelitvi se je nadaljevalo družabno srečanje v Kolovratu, kjer je lavreate s Kosovelovo poezijo počastila Jerca Mrzel.