Speedway na ledu

Kruha in iger

V karieri vsakega pravega spidvejskega navdušenca in s tem seveda tudi gledalca, morajo biti ob množici običajnih dirk odkljukani še vsaj trije biserčki. Prvi je zagotovo dirka za Veliko nagrado Slovenije, ki je, odkar imamo enkrat letno dirko najelitnejše, t.i. Speedway Grand Prix serije, še najlažja naloga. Drugi je tradicionalna dirka za Zlato čelado čeških Pardubic, dvodnevni spidvejski spektakel, značilen po vožnji šestih voznikov hkrati. Tretji in vsekakor najbolj eksotičen pa je obisk dirke spidveja na ledu.

Nam najbližje dirke tega športa so sicer v Avstriji, a največ Slovencev gre po svojo dozo ledeno spidvejskega adrenalina najraje v južno bavarski Inzell. V tem nemškem zimsko športnem središču tekmujejo sodobni gladiatorji na motorjih že celih 40 let. Dobra stotnija gledalcev iz Slovenije pa si je njihove borbe privoščila tudi minuli konec tedna. Na ovalu, ki je sicer namenjen hitrostnim drsalcem, se je tokrat v dvodnevnem spektaklu odločilo svetovno ekipno prvenstvo v spidveju na ledu.

Prvi podatek, ki ga v Inzellu brez proste postelje ne skrivajo, je dejstvo, da si dirki spidveja vsako leto v dveh dneh ogleda precej več gledalcev, kot pa vseh tekem hitrostnega drsanja na tem modernem stadionu skupaj. In za mnoge je zabavno že opazovanje gledalcev, ki se obnašajo in tudi 'vržejo' v imidž, ki je povsem primeren temu, res posebnemu športu.

Večina dirkačev prihaja seveda iz mrzle Rusije in Skandinavije, dobro pa se v tej konkurenci držijo tudi Avstrijci in Nemci. Koncept dirkanja je podoben običajnemu spidveju, kjer prav tako dirkajo na 400 metrskih ovalih, s podobnimi motorji. Glavna značilnost pa je seveda v skoraj tri centimetre dolgih "špicah," ki kot žeblji štrlijo iz pnevmatik. Prednja guma jih ima 150 , zadnja pa kar 200 .

Takšen koncept zagotavlja seveda skoraj popoln oprijem na ledu, na katerem te 500 kubične specialke pospešujejo kot bolidi formule ena, na ravnini pa dosežejo celo čez 130 kilometrov na uro. Tukaj tudi ni običajnega drsenja v zavojih, ki je tako značilen za klasični spidvej. S pomočjo špic se dirkači zapodijo v vsak zavoj in ga prejadrajo v skoraj neverjetnem nagibu 70 stopinj na čisti led.

Seveda ne manjka vratolomnih padcev, ki se tudi na račun špic, ki štrlijo iz teh najhitrejših krožnih žag na svetu, pogosto končajo precej boleče. Nemalokateri dirkač se tako lahko pohvali s precej unikatno tetovažo v obliki zadrge, ki v glavnem poteka kar čez cel hrbet ali še kak vsaj na videz bolj boleč del telesa.

Tokrat so presenetili Avstrijci, ki so jo s svojim glavnim asom Frenkijem Zornom pošteno podkurili več kot očitnim favoritom Rusom. Slednji so se v skupaj 42 vožnjah morali tako precej bolj potruditi, kot so to verjetno sprva pričakovali. Kakorkoli že, na koncu so pospravili še letošnji naslov, na stopničke pod njimi pa so kot drugi stopili Avstrijci, tretje mesto pa so zasedli Nemci.

Dirkači so jo kljub množici padcev odnesli brez omembe vrednih poškodb, tako, da so imeli reševalci še največ dela s tistimi gledalci, ki so na račun notranjega ogrevanja ob pogledu na ledeni oval, preveč globoko pogledali v kozarce. A to je pač folklora, ki spada zraven in brez katere tudi v deželi Oktoberfesta tovrstni športni dogodki, pa če nam je to prav ali ne, ne bi dosegli tolikšnega navdušenja med njegovimi oboževalci. Saj že od nekdaj velja rek »Kruha in iger!« In prav dirkači spidveja na ledu se lahko brez klišejev z lahkoto poimenujejo sodobni gladiatorji!