Aida je opera v štirih dejanjih in sedmih slikah, v kateri se je Verdi vsaj podzavestno, če že ne odkrito zgledoval po formatu francoske velike opere, v katero so z namenom poudarjanja spektakularnosti in impozantnosti vključene še razkošne plesne točke. Aida je eno najpomembnejših Verdijevih del. Skladatelj jo je oblikoval v velikih sestavih, tj. v prepričljivih glasbenodramaturških konfiguracijah z učinkovitimi stopnjevanji in predvsem s pretanjenim glasbenim kontrastiranjem med čustveno intimnim in družbenim, herojskim oziroma javnim. Na motivu Aide kot naslovne "junakinje", Radamèsove srčne izvoljenke, sicer etiopske sužnje v egiptovskem ujetništvu, sloni predigra opere; motiv faraonove hčere Amneris, ki je prav tako zaljubljena v Radamèsa, pa je drugi najpomembnejši glasbeni domislek. Večkrat se ponavlja motiv ljubosumja, vmes pa je posejanih nešteto čudovitih melodičnih invencij, od Radamèsove romance, namenjene Aidi v prvem dejanju (Celeste Aida), Aidini herojsko-hrepeneči ariji Ritorna vincitor (s konca prvega dejanja), prek triumfalnih fanfar iz drugega dejanja pa vse do sklepnega dueta v četrtem dejanju, ko se Aida in Radamès, objeta v grobnici, v svojih poslednjih skupnih trenutkih poslavljata od sveta. ZASEDBA: Dirigent: Francesco Rosa Aida - Rebeka LokarRadames - Oscar MarinAmneris - Irena PetkovaRamfis - Luka OrtarKralj - Alfonz KodričAmonasro - Jaki JurgecSvečenica - Valentina ČudenGlasnik - Bogdan Stopar Scenograf Alfredo Troisi, kostumograf Luca Dall`Alpi, oblikovalec luči Merat Pascal, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, asistent režije Tim Ribič, koncertna mojstra Saša Olenjuk, Oksana Pečeny Dolenc