V Mariboru so odprli muzej STALAG XVIII-D, v spomin na vojne ujetnike iz druge svetovne vojne. Vojni ujetniki so bili pripeljani sem in mnogi izmed njih so tukaj tudi umrli. Stalag XVIII-D (znan tudi pod imenom Stalag 306) je bil nemško taborišče za vojne ujetnike v bližini Maribora. Taborišče so Nemci odprli spomladi ali zgodaj poleti 1941, delovalo pa je do konca druge svetovne vojne. Del taborišča Stalag XVIII-D naj bi bil v kompleksu carinskega skladišča v Melju, kjer naj bi bili med septembrom 1941 in marcem 1942 v nemogočih razmerah nameščeni ruski vojni ujetniki in sicer več kot 5000. Točno število smrtnih žrtev še ni znano.[2] Julija 1941 je bilo v Stalagu XVIII-D nastanjenih okoli 4.500 vojnih ujetnikov (Britancev in pripadnikov Commonwealtha), ki so bili zajeti v Grčiji in na Kreti. V začetku leta 1942 je v taborišču izbruhnila epidemija tifusa, ki pa so jo kasneje ustavili[3]. Skozi celotno vojno so partizani iz taborišča pomagali pobegniti mnogo ujetnikom, ki so jih odpeljali v Belo krajino. Od tam so jih zavezniška letala z letališča pri vasi Otok odpeljala v Združeno kraljestvo. Avgusta 1944 je iz taborišča ob pomoči partizanskih enot uspelo pobegniti 132 vojnim ujetnikom, kar je bil najbolj množičen pobeg v drugi svetovni vojni v Evropi. Med avgustom in novembrom 1942 je bil v bližini Maribora odprto še eno taborišče, Stalag XVIII- B/Z[4]. Leta 2017 je objekte odkupila Mestna občina Maribor z namenom ureditve muzeja v spomin na ruske ujetnike. Sredstva za muzej naj bi zagotovila vlada Ruske federacije iz proračuna in s prispevki zasebnih donatorjev.