Festival Ljubljana nadaljuje dolgoletno tradicijo sodelovanja s Tomažem Pandurjem, ki je po besedah Darka Brleka, direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana, naš najboljši mednarodno priznani režiser. Poleg zgodbe o človeku, ki je svojo dušo prodal hudiču, da bi izpolnil hrepenenje po nedostopnem in nedosegljivem, bosta v zadnjem mesecu poletnega festivala v ospredju še dve veliki zgodbi: Tristan in Izolda, prelomna Wagnerjeva glasbena drama o prepovedani ljubezni, ki jo bomo v Sloveniji videli prvič, ter Fobija, plesna predstava o sodobnih strahovih. Do zaključka poletnega festivala bodo nastopili še Armenski državni komorni zbor Hover, Dalibor Miklavčič, Slovenski oktet, legendarni indijski violinist Džohar Ali Khan in Mlada nemška filharmonija, zvrstili pa se bosta še ponovitvi muzikala Mamma Mia!, ki ga bo v Križankah videlo prek 23.000 ljudi.V Križankah je potekala novinarska konferenca, na kateri je Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter predsednik Evropskega združenja festivalov EFA, predstavil prireditve, ki se bodo zvrstile do zaključka 63. Ljubljana Festivala. Na njej je gostil Igorja Samoborja, igralca in ravnatelja SNG Drama Ljubljana, režiserja Tomaža Pandurja ter Iztoka Kovača, direktorja Zavoda EN-KNAP in umetniškega vodjo Centra kulture Španski borci.Tristan in IzoldaTristan in Izolda je prelomna Wagnerjeva glasbena drama o prepovedani ljubezni, ki jo bomo v Sloveniji videli prvič v petek, 4. septembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v izvedbi Nacionalne opere in baleta iz Sofije. Tristan in Izolda velja za prelomno delo Richarda Wagnerja, saj v njem vsak motiv predstavlja različno čustvo (v preteklosti je skladatelj z vodilnimi motivi opisoval operne osebe), opustil pa je tudi tako imenovano tonalno središče in tako vse svoje naslednike osvobodil pri izbiri melodičnih in harmonskih kombinacij. Opera velja tudi za spomenik romantični ljubezni. Wagner je tragično zgodbo o uničujoči strasti med junakom in soprogo njegovega fevdalnega gospoda našel v staronemškem zapisu Gottfrieda iz Strassburga, z njo pa se je poistovetil zaradi osebne zgodbe – naklonjenosti do poročene Mathilde Wesendonck. Nacionalni operi in baletu iz Sofije, katere začetki segajo v leto 1890, bo v Ljubljani dirigiral Welisar Gentscheff; pod režijo Wagnerjeve opere se podpisuje direktor operno-baletne hiše iz Sofije akademik Plamen Kartalov, ki velja za izjemno inovativnega režiserja. Med njegove nepozabne veličastne in spektakularne produkcije se med drugim uvrščajo njegove predstave na prostem v trdnjavi na hribu Tzarevetz in na trgu Batenberg v Sofiji, pri nas pa v ljubljanskih Križankah (Hoffannove pripovedke, 2005; Nabucco, 2006; Knez Igor, 2007). V vlogi Tristana bo v Ljubljani nastopil Martin Ilijev, ki si je kariero zgradil na več kot dvajsetih baritonskih vlogah, v letu 2005 pa je prešel na repertoar dramatičnega in junaškega tenorja. Izolda bo Radostina Nikolajeva, izjemna interpretka glavnih vlog v vseh najpomembnejših operah – predvsem z italijanskega klasičnega repertoarja. Posebna vrednost Tristana in Izolde na programu 63. Ljubljana Festivala je v tem, da bo v Sloveniji izvedena prvič. Potekala bo v nemškem jeziku s slovenskimi nadnapisi, ki jih je prevedel Andrej Hiti Ožinger. Opera bo vrhunec programa Dneva Sofije v Ljubljani v organizaciji Občine Sofija in Veleposlaništva Republike Bolgarije v Republiki Sloveniji ter v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana. FobijaPlesna predstava Fobija govori o sodobnih strahovih, kot so strah pred terorističnimi napadi, čudnimi virusi, medvrstniškim ustrahovanjem itd., pa tudi o strahu spregovoriti o – strahu. Hkrati tudi raziskuje, kaj se zgodi, ko skušamo ostati odprti do drugega navkljub strahu pred neznanim. Fobijo so predpremierno izvedli maja v Španskih borcih v Ljubljani, pred dnevi pa je svetovno premiero doživela v nizozemskem Groeningenu na enem najodmevnejših evropskih festivalov uprizoritvenih umetnosti Noorderzon. Tako premiera kot ponovitvi so bile že več kot teden dni razprodane. Sledi turneja po Nizozemski in Nemčiji, ki bo največja v zgodovini slovenskega sodobnega plesa. V ponedeljek, 7. septembra, bo Fobijo moč videti ob 21.00 v Križankah. Fobija – meja strahu in strah brez meja – je drzna in kompleksna predstava, ki prepleta ples, gledališče in živo glasbo. Nastala je v koprodukciji slovenskega Zavoda EN-KNAP ter nizozemske plesne skupine Club Guy & Roni in glasbene zasedbe Slagwerk Den Haag. V predstavi nastopata tako obe omenjeni nizozemski skupini kot slovenska EnKnapGroup. Pod koreografijo se podpisujeta izraelska koreografa Guy Weizman in Roni Haver, prejemnika številnih mednarodnih nagrad. V veliki slovensko-nizozemski koprodukciji raziskujeta mehanizme strahu na podlagi besedila Alberta Camusa Niti žrtve niti krvniki, pa tudi sodobnih svetovnih konfliktih, ki nas, kot pravita koreografa, »dosežejo takoj ter povzročajo strah in negotovost. S strahom se branimo, a obenem z njim postavljamo ločnice.«Armenski državni komorni zbor HoverV torek, 15. septembra, bo ob 20.00 v Slovenski filharmoniji nastopil Armenski državni komorni zbor Hover. Nastal je leta 1992. Leto 2000 je bilo za zbor zelo pomembno, saj je prejel zlato medaljo na prvi svetovni zborovski olimpijadi v avstrijskem Linzu. Ob številnih koncertih po vsem svetu in z najrazličnejšimi programi tudi veliko snema za nosilce zvoka. Zbor se že od začetka delovanja posveča značilnemu armenskemu zborovskemu petju in armenskim skladateljem ter predstavlja njihove nove projekte. Tako odlično promovira sodobno zborovsko literaturo svoje domovine. Kljub temu ostaja odprt za vse sloge in žanre, ki so tesno povezani z umetnostjo evropskega zborovskega petja. V Ljubljani bo predstavil dela Komitasa, armenskega duhovnika, muzikologa in skladatelja zborovske glasbe, pa tudi Bacha, Brahmsa, Pendereckega, Gubajduline idr. Koncert bo posvečen stoletnici genocida nad Armenci. Dalibor MiklavčičZaradi poškodbe roke smo koncert Daliborja Miklavčiča, ki je bil napovedan za 22. julij, prestavili na 16. september ob 20.00 v Slovensko filharmonijo. Za koncert bodo veljale vstopnice, že kupljene za 22. julij.Dalibor Miklavčič je posebnež med pianisti. Časnik Delo je na svoji spletni strani pred časom objavil: »Britanski kritiki so bili očarani nad spretnostjo gležnjev Daliborja Miklavčiča.« Kako ne bi bili! Je eden redkih, ki izjemno obvlada pedalni klavir, Mozartov instrument. Orgle in kompozicijo je študiral na dunajski Univerzi za glasbo in se nato izpopolnjeval na Mednarodni akademiji za staro glasbo v Milanu pri prof. Lorenzu Ghielmiju; med izobraževanjem je postal tudi nagrajenec dveh evropskih orgelskih tekmovanj EMCY. Kot solist na pedalnih glasbilih je koncertiral že vse povsod. Nekaj let je kot gostujoči profesor vodil lastni orgelski razred na Univerzi za glasbo v Gradcu; kot docent predava tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo, ob tem pa poučuje na mednarodnih masterclassih v skupno več kot 20 evropskih državah, na primer za Kraljevi kolidž v Londonu, glasbeno akademijo F. Liszt v Budimpešti, Univerzo F. Chopina v Varšavi, dunajski Konservatorij, Kraljevo glasbeno akademijo v Københavnu, Konservatorij P. I. Čajkovski v Moskvi, ESMRS v Madridu. Miklavčič še naprej odkriva razsežnosti pedalnega čembala in pedalnega klavirja, občinstvo in kritiki pa njegove koncerte označujejo za pravo odkritje. Prepričani smo, da bo tako tudi v sredo, 16. septembra, ko bo Dalibor Miklavčič ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pod dirigentskim vodstvom kitajskega dirigenta En Shaa izvedel štiri Mozartove skladbe in eno Gounodovo (partituro za Gounodov Koncert za pedalni klavir in orkester v Es-duru je prijazno priskrbel Center za francosko romantično glasbo Palazzetto Bru Zane). Faust»Festival Ljubljana nadaljuje dolgoletno tradicijo sodelovanja s Tomažem Pandurjem, ki se je pričela leta 2002 po njegovem izgonu iz Maribora. Tomaž Pandur je naš najboljši mednarodno priznani režiser, s katerim smo ustvarili precej odmevnih predstav. Tako bo tudi tokrat,« je prepričan Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter predsednik Evropskega združenja festivalov EFA. Faust nastaja v koprodukciji Festivala Ljubljana in SNG Drama Ljubljana. Premiera v okviru 63. Ljubljana Festivala bo v ponedeljek, 21. septembra, ob 20.00 v Križankah, ponovitvi pa 22. in 23.Faust, zgodba o človeku, ki je svojo dušo prodal hudiču, da bi izpolnil hrepenenje po nedostopnem in nedosegljivem, nastaja po motivih srednjeveške legende o Dr. Faustu in Goethejevi tragediji v dveh delih Faust ter študijah in umetniških delih, ki jih je navdihnila zgodovina človeka, ki je prodal svojo dušo hudiču. Pandurjev Faust bo obravnaval občutke odtujenosti sodobnega človeka in njegovo potrebo po razumevanju sebe in sveta, v katerem živimo. Na odru Poletnega gledališča v Križankah bodo nastopili: Igor Samobor, Branko Šturbej, Barbara Cerar, Polona Juh, Branko Jordan, Uroš Fürst, Robert Korošec, Filip Samobor, Žan Perko in Matic Lukšič. Slovenski oktetSlovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji; njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe. Njegov repertoar je izjemno širok in raznolik, saj ga oblikujejo skladbe od renesanse do ljudskih pesmi vseh narodov, od klasicizma in romantike do skladb sodobnikov, mnogo jih je bilo napisanih ali prirejenih prav zanj. Posebno skrb namenja slovenski pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih koncertnih odrih, z veseljem pa jo ponese med rojake in ljubitelje petja po svetu. V šestih desetletjih delovanja se je oktet predstavil na domala vseh pomembnejših domačih in mednarodnih koncertnih odrih. Izdal je šestdeset plošč, kaset in zgoščenk, na katerih je slovenska pesem vedno imela pomembno mesto.V dosedanjem dolgem in bogatem obdobju delovanja se je zamenjalo prek 40 pevcev. Nekateri od njih so bili vodilni slovenski solisti svoje generacije in so nastopali v največjih koncertnih in opernih hišah doma in po Evropi. Odličnost sestava je vzdrževalo in usmerjalo pet umetniških vodij: JanezBole, dr. Valens Vodušek, Darijan Božič, Anton Nanut in dr. Mirko Cuderman. Od leta 2008 je njegov umetniški vodja Jože Vidic, prvak SNG Opera in Balet Ljubljana. Sedanja zasedba, ki se je pomladila konec leta 2014, združuje osem glasbenikov, ki so učitelji glasbe ali petja, koncertni in operni pevci: Vladimir Čadež, Tim Ribič, Marjan Trček, Janez Triler, Jože Vidic, Darko Vidic, Janko Volčanšek in Matej Voje. V okviru 63. Ljubljana Festivala bodo nastopili v četrtek, 24. septembra, ob 20.00 v Slovenski filharmoniji. Džohar Ali KhanV program poletnega festivala smo uvrstili tudi gostovanje uglednega violinista indijske klasične glasbe, vsestranskega glasbenika in skladatelja. Džohar Ali Khan je gostoval skoraj po vsem svetu, v Indiji pa je izvedel več tisoč koncertov. Svojo državo je zastopal tudi na proslavi ob šestdesetletnici Unesca v Parizu. Je sin in naslednik pokojnega Ustada Goharja Alija Khana, enega največjih genijev na violini. Violino se je pričel učiti z osmimi leti pri očetu, prvi nastop je imel pri dvanajstih.Džohar Ali Khan bo nastopil v petek, 25. septembra, ob 18.00 v Križevniški cerkvi z Umairom Khanom, ki bo igral tablo, tradicionalno indijsko tolkalo.Mlada nemška filharmonija 63. Ljubljana Festival bo v ponedeljek, 28. septembra, ob 20.00 v Unionski dvorani Grand hotela Union zaključila Mlada nemška filharmonija. Sestavljajo jo najboljši študentje nemških glasbenih visokih šol med osemnajstim in osemindvajsetim letom. Člani orkestra so udeleženi v vodstvenih strukturah in tako demokratično soodločajo o njegovem delu; orkester skrbi tudi za dodatno izobraževanje, zato je njegova najpomembnejša naloga povezava med visokošolskim študijem in poznejšim poklicnim življenjem.Poleg simfoničnega repertoarja je poudarek njegovega delovanja tudi na sodobni in zgodnji glasbi. Mlada nemška filharmonija bo tako v Ljubljani izvedla Koncert za violo in orkester ene najboljših sodobnih skladateljic Sofije Gubajduline, ki smo jo imeli priložnost spoznati na lanskem Ljubljana Festivalu, in pa Simfonijo št. 9 v d-molu, WAB 109, Antona Brucknerja. Solist večera bo violist Antoine Tamestit, rojen leta 1979 v Parizu, ki je pozornost vzbudil, ko je v kratkem času osvojil prva mesta na najpomembnejših tekmovanjih v Parizu, Chicagu in New Yorku ter v Münchnu na prestižnem tekmovanju ARD. Danes igra z vsemi pomembnimi orkestri in na številnih prestižnih festivalih.Dirigent večera bo Jonathan Nott, nosilec bavarske kulturne nagrade leta 2009, častnega prstana mesta Bamberg in bavarskega reda za zasluge leta 2011. Priljubljen je pri vseh pomembnih orkestrih v Evropi in ZDA. Od lani je prvi dirigent in umetniški svetovalec Mlade nemške filharmonije ter glasbeni direktor Simfoničnega orkestra iz Tokia. Januarja 2015 je bil imenovan za glasbenega in umetniškega direktorja Orkestra romanske Švice, položaj bo zasedel januarja 2017.Pri slovenskem občinstvu pa je izjemno priljubljen muzikal Mamma Mia!. Zaradi velikega zanimanja bosta v okviru 63. Ljubljana Festivala naslednji teden, to je 9. in 10. septembra, še dve ponovitvi. Skupaj se bo tako v Križankah zvrstilo 16 izvedb muzikala, ki si ga bo ogledalo prek 23.000 ljudi.