Enodejanke je prevedla Tina Mahkota, dramaturginja uprizoritve je Tanja Lužar, scenograf Marko Japelj, kostumograf Andrej Gabron, skladatelj Sebastijan Duh, koreografinja Daša Rashid, lektor Janez Bostič, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak, oblikovalec videoprojekcij Nejc Saje in oblikovalka maske Mirjana Djordjević.

Ameriški pisatelj David Ives je zaslovel s komedijskimi enodejankami konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, saj se je z njimi vsako leto uvrstil na festival enodejank Manhattan Punch Line. Za enodejanke, združene pod naslovom All in the Timing, je prejel nagrado Outer Critics Circle John Gassner. Sredi devetdesetih, ko je objavljal komične zgodbe v revijah Spy Magazine, The New Yorker in New York Times Magazine, so ga v slednjem razglasili za enega od 100 najpametnejših Newyorčanov. V zapisu o enodejankah The Exploding Rose(Minirana vrtnica) je zapisal, da enodejanka zahteva neke vrste nasičeno popolnost, saj se enodejanke, zaradi vrojene kratkosti njihove oblike, že po svoji naravi ukvarjajo s Časom.

Za gledališki list je Jure Gantar v razčlembi enodejank, izbranih za mariborsko uprizoritev, zapisal, da se »v ciklu enodejank Vse ob pravem času smeh pojavi vsakič, ko avtor odgovor na metafizično vprašanje poskusi izraziti v fizičnem jeziku gledališkega odra. Smejimo se, ko opazujemo zelo praktične poskuse, da bi presegli neomejenost, se neposredno pogovorili z Bogom in pobegnili krempljem usode. Zabavamo se ob dramatizaciji večnosti in metaforičnem prikazu neskončnosti. Sokrat si je izmislil ironijo, Nietzsche božanski smeh, Ives pa metafizično burko«.

Uprizoritev bo na oder Stare dvorane postavil mariborski režiser Matjaž Latin, ki je v Drami SNG Maribor režiral šestkrat, nazadnje leta 2003, ko je ob odprtju obnovljene Stare dvorane zrežiral otvoritveno predstavo, Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi.