Pastirji – življenje, ki izginja, otvoritev razstave
11.04.2018 Ljubljana
V AS Galeriji so te dni otvorili novo fotografsko razstavo z naslovom Pastirji - življenje, ki izginja. Razstava zajema trinajst fotografij, ki so v Sloveniji prvič predstavljene v AS Galeriji.
Jošt Franko je fotograf, ki v svojih fotografijah pripoveduje zgodbe o ljudeh in njihovi povezanosti z zemljo. Zgodba Pastirji na Veliki planini je fotografska serija, ki je nastajala med letoma 2010 in 2014.
Pastirji iz vasi v okolici Kamnika se po večurni hoji, ki traja večinoma ponoči, vsakega junija za skoraj tri mesece odpravijo na Veliko planino. Velika planina je največja visokogorska planota Kamniško-Savinjskih Alp na nadmorski višini od 1400 do 1600 m. Še na začetku 20. stoletja je bilo tam več kot 100 pastirskih stanov, danes pa naselje na Veliki planini sestavlja le še okoli 20 družin. Predstavljajo izjemno planšarsko dediščino in najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi, ki spada med pomembno kulturno dediščino Slovenije.
Njegovi fotografski projekti so dolgoročni in se dotikajo socialnih vprašanj doma in v tujini. Pravi, da se enake zgodbe najdejo povsod po svetu, da so si na neki način podobne in imajo globlje sporočilo. Popisuje kulture in subkulture ter se dotika odnosa do nepravično obravnavanih ljudi. Franka zanimajo zgodbe s socialnim pridihom. Osišče njegovega dela so ljudje, ki so odrinjeni na rob, in nepravična družba. Gre za teme, ki so največkrat spregledane. Govorijo o globalizaciji, ki vdira v tradicionalni svet. Z vizualnim izražanjem nam Franko sporoča, kakšen je njegov odnos do nje.
Na moje vprašanje, zakaj se je odločil za fotografiranje pastirjev, mi je v enem izmed najinih pogovorov dejal, da je šlo na začetku bolj ali manj za umetniško izražanje, a je med ustvarjanjem dojel, da gre za nekaj več. Zgodbe pastirjev in izginjajoče naselbine imajo širšo noto. Govorijo o svetu, ki na neki način vidno izginja in se predaja modernizirajočemu svetu. Gre za vizualni popis izginjajoče kulture in beleženje nečesa, kar bo tekom njegove generacije izginilo. Njihovo življenje je zdaj bolj ali manj odvisno od korporacij in velikih mednarodnih podjetij, ki se ukvarjajo s hrano. Preživetje teh ljudi ni več vprašanje ohranjanja dediščine, ampak gre za njihovo golo preživetje. Čeprav je tematika večinoma socialna, Franko v svojih fotografijah stremi k umetniškemu izrazu. To pa ne pomeni, da teži k popolnosti in lepoti, ampak mu je pomembnejše, da prikaže idejo na način, kot ga želi.
Njegov pristop do fotografije je klasičen, kar pomeni, da slika na film in sam razvija fotografije v temnici. Za zgodbo o pastirjih je poslikal več kot 160 filmov.
Njegove fotografije so v črno-beli tehniki. Na figurah ni zaznati ostrih robov, vsaka jasnost med mejami je zabrisana. Figure delujejo zmazano in zamegljeno. Fotografiranje z daljšimi časovnimi zamiki ustvari občutek gibanja. Zanj je to neke vrste magični realizem v fotografiji.
Nadarjenost Jošta Franka so prepoznali tudi v tujini. Njegove fotografije so bile objavljene v svetovnih časopisih, kot so: Time, Newsweek, New Yorker, Sunday Times Magazine, Washington Post, Al Jazeera America, Internazionale, La Repubblica, National Geographic Slovenija in drugi.
Prikaži več
Prikaži manj