48. Teden slovenske drame, sklepna slovesnost s podelitvijo nagrad
08.04.2018 Kranj
Z gledališkim koncertom Slovenska popevka po besedilih Gregorja Strniše v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane in CUDV Dolfke Boštjančič iz Drage, sklepno slovesnostjo in podelitvijo festivalskih nagrad, se je drevi z nepričakovanim vrhuncem - triumfom domačega ansambla Prešernovega gledališča Kranj, zaključil 48. Teden slovenske drame. V Kranju so ga gostili kar 12 dni, vse od 27. marca do 8. aprila.
Prestižni domači gledališki festival je bil ustanovljen zato, da bi
spodbujal uprizarjanje nacionalne dramatike, njeno ustvarjanje ter
promocijo doma in v tujini. »Stvaritev na vrhunski ravni je v slovenski
dramski besedi toliko, da imamo že vrsto let namesto enega tedna
slovenske drame skoraj dva – in tega se moramo veseliti,« je v nagovoru
dejala direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček. Z
nekoliko grenkobe je dodala, da so tudi letos v skromnih finančnih in
kadrovskih okvirih naredili najboljše kar zmorejo, se zahvalila
požrtvovalnim sodelavcem in pozvala kulturnega ministra, da bi za res
učinkovito promocijo slovenske dramatike v tujini potrebovali dodatno
zaposleno osebo.
Vprašala se je, ali je res potrebno in modro,
da tudi kultura vse bolj podlega splošni ekonomski logiki obstoja, ki
priznava samo več in več, prisega na kvantiteto, čemur je v obstoječih
finančnih razmerah temu nemogoče slediti. »Festival se bliža Abrahamu.
Samo še dve leti, pa bo dopolnil svojo 'zrelost'. In to zrelost moramo
dokazati tudi z nekaterimi odločitvami, s katerimi ga želimo peljati na
še višjo kakovostno raven, pa čeprav bodo zaradi tega trpeli
kvantitativni kazalniki,« je poudarila. V prihodnje želijo ukinili
poseben mednarodni program, predstave iz tujine naj bi enakovredno
kandidirale za tekmovalni in spremljevalni program.
Na podlagi
odločitev strokovnih žirij ter zvestega in dragocenega občinstva, so
letos podelili štiri festivalske nagrade: nagrado občinstva, nagrado za
mladega dramatika, Šeligovo nagrado in prestižno Grumovo nagrado za
najboljše slovensko dramsko delo. Društvo gledaliških kritikov in
teatrologov Slovenije pa je posebej podelilo še priznanje in nagrado
Vladimirja Kralja.
Uvodno in sklepno prireditev 48. Tedna
slovenske drame sta povezovali Vesna Slapar in Vesna Pernarčič, dramski
igralki, članici ansambla Prešernovega gledališča Kranj, režirala ju je
Neda R. Bric, goste pa je na koncu zabavala glasbena skupina Los
hermanos muy simpaticos.
Nagrajenci
Žirija v sestavi literarna
zgodovinarka in teatrologinja Mateja Pezdirc Bartol (predsednica),
dramaturg Rok Andres, dramaturginja in teatrologinja Tatjana Ažman,
literarni teoretik Gašper Troha in dramaturginja Klavdija Zupan je izmed
35 prispelih dramskih besedil nominirala tri, ki so se potegovala za
nagrado Slavka Gruma. Člane žirije je najbolj navdušilo dramsko delo
Vinka Möderndorferja Romeo in Julija sta bila begunca.
»Osem
besedil je bilo moč zaslediti že na natečajih preteklih let, vsaj pet
jih je bilo že uprizorjenih, dve besedili izstopata po univerzalnosti in
sporočilni relevantnosti, vsaj deset besedil ima izvirne koncepte in bi
ob ustreznih režijskih pristopih uspešno zaživelo na odrskih deskah, le
dve besedili bi lahko uvrstili v polje postdramskega oziroma ne več
dramskega pisanja. Letošnji natečaj je presenetljiv, saj prispela
besedila določata dve prepoznavni značilnosti: vrnitev klasične dramske
forme in obrat v intimni svet,« je v poročilu o delu žirije zapisala
njena predsednica Mateja Pezdirc Bartol.
V obrazložitvi
odločitve o nagrajenem delu je zapisala: »Dramsko besedilo Romeo in
Julija sta bila begunca je zapisala: »Nosi podnaslov 'ljubezenska
drama'. Ikonična klasična dramska lika iz Shakespearjeve tragedije se v
tem besedilu reinkarnirata v povsem vsakdanji osebi, v mlada človeka
zdajšnjih imen in provenienc, v sodobna dramska subjekta. Njuni družini
nista sprti, sprto z njuno iskreno mlado ljubeznijo pa je vse socialno
okolje. Besedilo ga prikaže brezkompromisno, kot vidi in doživlja svojo
situacijo mlada generacija: brezpravno, stisnjeno med mlinska kamna, ki
ubijata njune preproste, nepretenciozne želje in hotenja. Na eni strani
je to zbirokratiziranost, ki posameznika obravnava in ga sistemsko
stigmatizira z izdelanimi logaritmi za zaznavanje vsakršnih napak in
odstopanj - to ga dela nezaposljivega in nekoristnega - in med socialno,
eksistenčno in eksistencialno stisko. Razmere, v katerih se kljub trudu
za dobro znajdeta, ju pahnejo na rob kriminala in na socialno dno. Z
relativno skopimi sredstvi in jasno strukturo drama pretrese in opominja
na to, kako je lahko mlad človek v tej deželi in v tem času tujec v
lastni deželi, nepotreben in nekoristen. Drama v stvarnem tonu odpira
univerzalen prostor etičnih vprašanj, senzibilizira za krivičnost in
kaže na gledališče kot na prostor nagovarjanja gledalca z neizprosno in
kruto psihosocialno podobo do svojih najbolj ranljivih skupin mačehovske
dežele.«
Za Šeligovo nagrado so se potegovale predstave, uvrščene v tekmovalni
program. Selektorica letošnjega programa je bila dramaturginja in
kustosinja mag. Tea Rogelj. Mednarodna strokovna žirija je nagradila
avtorski projekt Stenica, ki je nastal v koprodukciji Prešernovega
gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.
Žirija je nagrado
za najboljšega mladega dramatika podelila Maši Pelko za delo Kraljevi
otroci. »Na natečaj za nagrado za mladega dramatika je prispelo 14
besedil. Skoraj polovica avtorjev se je inspirirala pri delih svetovne
književnosti, zlasti gre za predelave antičnih mitov. Preizkušeni vzorci
dramske tradicije prinašajo dovolj trdno strukturo, da lahko mladi
dramatiki ob njej razvijejo lastne zgodbe, ki so duhovite, prinašajo
svežino in nove perspektive znanih zgodb. Skozi dramsko formo izražajo
iskanje svojega mesta v svetu, iskanje lastne resnice, spolne
identitete, opazen je umik v intimo. Mladi svet doživljajo kot izrazito
razpršen, brez trdnejše opore, zato tudi ni formalne ali sporočilne
drznosti, a vseeno so to premišljena besedila, ki želijo sestaviti svet v
formi, izrazu in vsebini,« je v poročilu zapisala strokovna žirija.
Svojo
odločitev o nagrajenki je utemeljile takole: »Kraljevi otroci je drama,
ki trdno stoji v zdajšnjosti, čeprav črpa iz klasične dramske zgodbe o
kralju Ojdipu. Prav filmsko bi jo lahko opredelili kot »prequel« znani
zgodbi: prikazani so štirje kraljevi otroci, to so Polinejk, Eteokel,
Antigona in Ismena, stari med osem in trinajst let, v času tik pred
očetovim spoznanjem o zločinu. Razslojenost uporabe otroškega jezika
glede na njihovo starost nudi drug in drugačen pogled na kanonsko
zgodbo, polje asociacij, ki jih natančno, a nikakor naivno, beremo v
tekstu, so glavne odlike dramaturško dobro strukturirane in izpeljane
drame. Kljub nekakšni amorfnosti otroške psihologije prepoznavamo
razvojne poteze, ki jih bodo ti otroci v bližnji bodočnosti razvili in
pokazali v kasnejših dramah, ki se ukvarjajo z njimi. Prepoznavnost
zgodbe pa nas pri branju seveda ne zavede, saj drama govori na vsaj še
eni ravni: na ravni vseh otrok, ki jih v svet prehitre odraslosti hipoma
prestavi katerakoli tragedija, zato v njihovih vprašanjih lahko vidimo
tudi otroke, ki nam jih z različnih koncev sveta kažejo televizijske
kamere, otroke, ki jih srečujemo, a ne prepoznavamo na naših ulicah …
Lucidnost in tudi nekakšna duhovitost, ki sta vseprisotni v besedilu,
nas lahko še posebej očarata, saj govorita o tem, da so tudi besedila na
natečaju za mladega dramatika izpisana natančno, domišljeno in z
občutkom za dramsko obliko.«
Za nagrado občinstva so se potegovale vse predstave iz tekmovalnega,
spremljevalnega in mednarodnega programa. Občinstvo je predstave
ocenjevalo na glasovalnih lističih z ocenami od 1 do 5. Za najboljšo
predstavo 48. Tedna slovenske drame je bila prepričljivo izbrana
predstava Stenica, ki je nastala v koprodikciji Prešernovega gledališča
Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.
Prejemnik priznanja Vladimirja
Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih, ki ga
podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, je
Amelija Kraigher, gledališka in filmska kritičarka, teatrologinja,
eseistka in urednica revije Maska. »Dramaturg in urednik sta si pogosto
podobna po te, da sta pogosto neopazna. Hvala, ker ste opazili, da se
trudimo,« je po prejemu nagrade povedala Kraigherjeva in dodala:
»Nagrada pripada tudi vsem mojim sodelavcem in ponosna sem na nas.«
Nagrado
Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejel Lojze Smasek, ki je
štiri desetletja pisal gledališke kritike. Vsak dan jih je prispeval za
časnik Večer. Njegove ocene so težko pričakovali tako ustvarjalci kot
bralci. V osupljivem opusu je razvil tudi kritiški inštrumentarij.
Povzetek 48. Tedna slovenske drame
Teden
slovenske drame je osrednji festival uprizoritev slovenskih dramskih
besedil, ki ga vsako leto s podporo Ministrstva za kulturo in Mestne
občine Kranj organizira Prešernovo gledališče. Spodbuja uprizarjanje
nacionalne dramatike, njeno ustvarjanje in promocijo ter uprizarjanje v
tujini. Pri tem sodeluje z gledališči in gledališkimi inštituti doma in
po svetu. Pomemben prispevek k spodbujanju nastajanja slovenske
dramatike predstavljajo vsakoletne delavnice dramskega pisanja, ki jih
vodijo ugledni slovenski in tuji dramatiki, bralne uprizoritve in
predstavitve nominiranih dram ter sodelovanje z Akademijo za gledališče,
radio, film in televizijo, Slovenskim gledališkim inštitutom in
Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani.
Na festivalu se je
zvrstilo kar 17 predstav: 6 tekmovalnih, 5 mednarodnih, 5
spremljevalnih, ena predstavo pa so uprizorili v okviru dodatnega
programa. Letošnja selektorica je bila dramaturginja in kustosinja mag.
Tea Rogelj. Izmed 36 dramskih besedil, ki so prispela na razpis za
Grumovo nagrado, je komisija poleg štirih besedil, spisanih v lanskem
letu, izbrala tri dela, ki so bila predstavljena na bralnih uprizoritvah
na Dnevu nominirancev. To so bila besedila Romeo in Julija sta bila
begunca in Sestre Vinka Möderndorferja ter Večja od vseh Roka Vilčnika.
Za najboljše besedilo mladega dramatika/dramatičarke, se je letos
potegovalo 14 besedil.
V programu Tedna slovenske drame pomembno
mesto zasedajo delavnice dramskega pisanja, saj je spodbujanje in
razvoj sodobne dramske ustvarjalnosti ena od temeljnih usmeritev
festivala. Letošnja delavnica je potekala pod vodstvom Mateusza Atmana,
poljskega dramatika mlajše generacije. Med spremljevalnimi dogodki je
potekalo tudi že četrto strokovno srečanje oblikovalcev maske slovenskih
gledališč, poleg tega pa še predstavitve knjig in bralne uprizoritve
študentov AGRFT.
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov
Slovenije je med festivalom pripravilo že tradicionalno okroglo mizo z
naslovom Slovensko gledališče na robu in ob robu.
Sklepna beseda
Mirjam
Drnovšček, direktorica PGK: »Predstavili smo najboljše uprizoritve,
nastale po predlogah slovenskega izvora, na festival smo povabili
uprizoritve slovenskih dram iz tujine, organizirali delavnico dramskega
pisanja in kup drugih dogodkov v dodatnem programu in predvsem poskušali
v skromnih finančnih in kadrovskih okvirih narediti najboljše, kar
zmoremo. Naša želja je, da bi že na 50. Tednu slovenske drame ukinili
poseben mednarodni program predstav, predstave iz tujine pa bi
enakovredno kandidirale v tekmovalni in spremljevalni program.
Prepričani smo, da bi s tem še bolj spodbudili uprizarjanje slovenske
dramatike v tujini.«
Prikaži več
Prikaži manj