V Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana se je odvila premiera Beethovnovega Fidelia, opere v dveh dejanjih. Devetdeset let po prvi slovenski uprizoritvi bo edina skladateljeva
opera zaživela v izvirnem nemškem jeziku, a brez govorjenega besedila. Režiser Rocc se je namesto tega odločil za citate iz Beethovnovih pisem "nesmrtno ljubljeni". Posebnost opere je torej nemški jezik in nastanek v koprodukciji z Vroclavsko opero.
Beethovna sicer poznamo predvsem kot izjemnega avtorja instrumentalne glasbe, v njegovem opusu pa obstaja tudi več kot 50 opernih načrtov, izmed katerih pa je dokončal zgolj enega. Kompoziciji te globoke glasbene drame, kjer ljubezen zmaga nad človeško krutostjo in sovraštvom, je skladatelj posvetil toliko časa in truda kot morda nobeni drugi svoji stvaritvi. Fidelio je zagotovo ena najbolj zanimivih in nenavadnih oper 19. stoletja (premiera finalne verzije 1814 na Dunaju) ter hkrati ena izmed največjih mojstrovin svetovne operne literature sploh. Beethovnova herojska pesnitev o svobodi vsakega posameznika v družbi, pogumu in ljubezenski zvestobi je tudi po dvesto letih prepletena z nadvse aktualno tematiko in s humanističnimi vprašanji.
Ustvarjalci predstave: Jaroslav Kyzlink, Rocc, Belinda Radulović, Piotr Maruszak, Jasmin Šehić, Gregor Luštek, Tatjana Ažman, Željka Ulčnik Remic, Igor Grasselli
Solisti: Urška Breznik, Barbara Cerar k. g., Jaroslav Březina k. g., Jože Vidic, Robert Vrčon, Saša Čano, Urška Arlič Gololičič, Aljaž Farasin, Peter Martinčič, Edvard Strah
Jasmin Šehić, oblikovalec luči; Barbara Cerar, igralka; Jože Vidic, operni pevec, bariton, Slovenski oktet; Saša Čano, operni pevec; Jaroslav Kyzlink, dirigent; Urška Breznik, operna pevka; Rok Rappl - Rocc, umetniški vodja Opere Ljubljana; Peter Martinčič, operni pevec; Jaroslav Březina, operni pevec; Urška Arlič Gololičič, operna pevka; Tatjana Ažman, dramaturginja; Aljaž Farasin, operni pevec; ... ; ... Fidelio, premiera opere