Novinarska konferenca s Tan Dunom
24.06.2015 Ljubljana
Najstarejši in eden najpomembnejših festivalov v širši regiji se uradno pričenja v nedeljo, 28. 6., ob 21.30 na Kongresnem trgu s filmsko glasbo z oskarjem in grammyjem nagrajenega kitajskega skladatelja in dirigenta Tan Duna. V glasbeno-vizualnem spektaklu bomo lahko prisluhnili glasbi iz filmov Junak, Prežeči tiger, skriti zmaj in Banket, medtem ko se bodo v ozadju na velikem platnu nizali prizori iz njih. Tan Dun bo v Ljubljani tudi dirigiral, in sicer Orkestru Slovenske filharmonije in Orkestru Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta. Solisti večera bodo Lana Trotovšek, Zhu Lin in Yingdi Sun. Slavnostno vzdušje ob odprtju bo še dodatno poudaril ognjemet z Gradu.
Stojišča v parku Zvezda bodo brezplačna, kar je darilo meščankam in meščanom Ljubljane ter vsem ljubiteljicam in ljubiteljem kulture, ki ga podarjata Mestna občina Ljubljana in Festival Ljubljana.
Trilogija borilnih veščin je projekt kitajskega skladatelja in dirigenta Tan Duna, s katerim pričenjamo 63. izvedbo Ljubljana Festivala. Vključuje glasbo iz filmov Junak, Prežeči tiger, skriti zmaj in Banket ter projekcijo prizorov iz njih. Tako multimedijska predstava oziroma edinstvena glasbena in filmska drama posebno poudarja vzvišene, duhovno in tradicionalno občutene borilne veščine, ki vse tri filme močno zaznamujejo. Glasba in filmi so poželi precej navdušenja svetovne publike, Tan Dun je za glasbo v filmu Prežeči tiger, skriti zmaj prejel različne prestižne nagrade, med njimi grammyja, oskarja in bafto, bil je nominiran za globus, za oskarja je bil nominiran tudi režiser Ang Lee, dobil ga je film kot najboljši tuje jezični.
Tan Dun je danes eden najzanimivejših in najpopularnejših skladateljev in dirigentov na svetu. »Piše namreč 'svetovno glasbo', glasbo, ki združuje vse, kar želimo od nekdaj slišati, zato je svetovni državljan,« so med drugim zapisali v nizozemskem časopisu Handelsblad.
Odraščal je v komunistični Kitajski v letih Maove kulturne revolucije. Kot otrok ni imel možnosti učenja glasbe, ko pa je pri devetnajstih prvič slišal Bachova, Beethovnova in Mozartova dela, je odločitev, da se zapiše tej čudoviti umetnosti, postala trdna in dokončna. Toda pot do svetovnega priznanja je bila dolga. Najprej je kar dve leti delal na riževih poljih, saj je tako določala Maova politika. Tanu pa ni bilo dovolj le spoznavanje skromnega kmečkega življenja, temveč je tankočutno prisluhnil ljudskim pesmim in glasbi, ki so jo prebivalci podeželja izvajali, igral je violino in postal je vaški dirigent. »Moja violina je imela le tri strune, učitelja nisem imel. V času kulturne revolucije pač ni bilo dovoljeno poslušati zahodne glasbe pa tudi denarja za četrto struno nisem imel,« se je Tan Dun zaupal novinarju časopisa Asian Week.
Tragične okoliščine smrtne nesreče glasbenikov na turneji Pekinške operne hiše so prispevale k odločitvi, da so mladeniča poklicali v Peking; ostal je leto in pol. Leta 1978 je bil med tridesetimi izbranci izmed tisoč vedoželjnih in nadarjenih glasbenikov in sprejeli so ga na ponovno odprti Centralni konservatorij. Po Maovi smrti leta 1976 so se razmere spremenile in Kitajska se je, tudi v umetnosti, začela počasi odpirati zahodnemu svetu. Končno je prišel trenutek, ki je Tana zaznamoval za vse življenje – srečanje z zahodnim glasbenim izročilom. In v trenutku mu je bilo jasno, katera vrsta glasbe bo njegova prihodnost. Odločitev je podkrepilo sodelovanje z nekaterimi skladatelji in dirigenti, ki so začeli prihajati v Peking in s katerimi je mladi umetnik intenzivno sodeloval. Toda nič čudnega ni, da je kmalu trčil na negodovanje in kritike uradne politike, ki je leta 1983 ugotovila, da je Tanova glasba »duhovno omadeževanje«. Že isto leto pa je prejel drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju C. M. von Weber za svoj Godalni kvartet in tako postal na tem prestižnem tekmovanju prvi nagrajeni kitajski skladatelj po letu 1949.
Leta 1986 se je preselil v New York in končal študij na Univerzi Columbia, prav tam je sedem let pozneje tudi doktoriral. Tedaj je že prejel nekaj nagrad pa tudi naročil.
In od tod je šla Dunova kariera strmo navzgor. Nedvomno so prav združitev različnih vplivov kitajske domovine in umetnikovo srečanje ter študij zahodne glasbe vodili k temu, da je presegel slogovne in kulturne meje ter tako postal eden najslavnejših in najbolj iskanih skladateljev. O sebi je slikovito izjavil, da je skladatelj, ki plava in se pozibava med različnimi kulturami. Obenem je Tan Dun izjemno cenjen in iskan dirigent, ki vodi na koncertih najboljše orkestre na svetu in snema za nosilce zvoka pri najboljših svetovnih glasbenih založbah.
Tan Dun se je največ napajal v simfonični glasbi, a je napisal tudi nekaj opernih del: Marco Polo je nastal po naročilu Festivala v Edinburgu, opero Prvi cesar (z Domingom v glavni vlogi) je naročila Metropolitanska operna hiša. »Moje življenje je opera, življenje vsakogar izmed nas je pravzaprav opera,« je rekel v enem izmed intervjujev. »Tudi kadar pišem koncertantno delo, je vsaka nota, vsak ton zame življenje. Vedno poskušam odkriti, od kod izhaja ton in za kaj je namenjen. To se mi zdi zelo blizu opernemu razmišljanju.«
Tan Dun je zaradi zanimivega odnosa do glasbene umetnosti vzbudil pozornost nekaterih največjih filmskih režiserjev. Prvo partituro za film je napisal leta 1997, tisto za Prežeči tiger, skriti zmaj pa je nekaj let snoval z režiserjem Ang Leejem in razmišljal, kako v glasbo ujeti posebnosti borilnih veščin dinastije Ching, ki odsevajo ljubezen in nasilje. Leta 2000 so film prikazali na festivalu v Cannesu in kot vihar je osvojil preostali svet umetnosti. Tan Dun je prejel kar tri nagrade: nagrado Akademije za filmsko umetnost in znanost v ZDA za najboljšo originalno partituro, grammyja za najboljši tonski posnetek in nagrado Britanske akademije za film in televizijo za najboljšo filmsko glasbo. Dve leti pozneje je skladatelja k sodelovanju povabil režiser Zhang Yimou. Skupaj sta ustvarila film Junak in tudi za to glasbo je Dun prejel leta 2003 na 22. filmskem festivalu v Hongkongu nagrado za najboljšo originalno filmsko partituro. Leta 2006 pa je nastala glasba za film Banket, ki ga je režiral Feng Xiaogang.
Glasba iz vseh treh filmov je našla prostor tudi na koncertnih odrih, kar dokazuje njeno kakovost in zmožnost samostojne izvedbe.
»Trilogija borilnih veščin je kot nekakšno operno ali baletno delo v treh dejanjih,« pravi njen avtor. »Središčno dogajanje je ljubezen in žrtvovanje treh žensk za tri različne razloge. Vsaka od glavnih oseb se v enem od treh filmov žrtvuje za ljubezen. V Prežečem tigru žrtvuje Jade svoje življenje za duhovno ljubezen. V Banketu cesarica Wan svoje življenje in ljubezen podari za hrepenenje in maščevanje, v Junaku pa Snow svoje življenje daruje za patriotsko ljubezen do domovine. V originalni filmski glasbi so vsi trije značaji glavnih oseb predstavljeni s tremi inštrumenti: violončelom, klavirjem in violino.«
Kot četrti del je Tan Dun leta 2013 dodal še Trojno vstajenje za violončelo, klavir, violino in orkester. To združuje vse tri inštrumente in izhaja iz glasbe iz omenjenih treh filmov. Skladatelj ga je posvetil Richardu Wagnerju ob 200. obletnici rojstva in njegovemu glasbeno-dramskemu ciklu Nibelunški prstan.
Prikaži več
Prikaži manj