V mariborskem hotelu City je v začetku novega leta zadišalo po karamelah. Pisateljica Norma Bale je tam predstavila svoj najnovejši roman z naslovom Karamel, ki je izšel pri založbi Franc-Franc. Radgončanka, ki jo z Mariborom povezujejo številne vezi, je štajersko prestolnico za premierno slovensko predstavitev svojega romana izbrala s posebnih razlogom. Zgodba se namreč dogaja prav v Mariboru, v romanu pa se pisateljica med drugim žgečkljivo spopada z mariborsko družabno smetano, tematizira moško- ženske odnose, (ne) zmožnost ustvarjanja in t.i. žensko pisavo. Knjigo so ob pisateljici predstavili še urednik Franci Just, interpretatorka Simona Cizar in Darka Tancer Kajnih, ki je vodila pogovor. Goste, ki so se ob tej priložnosti zbrali v velikem številu, so razvajali še s karamelnimi posladki, ki so jih ustvarjali predstavniki Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, spremljala pa jih je vrhunska penina iz kleti Steyer Vina ter glasba izpod spretnih prstov Dominika Bagole in Iztoka Rodeža iz skupine Balladero.

O pisateljici:
Mag. Norma Bale (1972) je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru diplomirala in magistrirala iz novejše slovenske književnosti. Bila je profesorica na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, v avstrijskem prostoru je delovala kot učiteljica slovenskega jezika na osnovnih in srednjih šolah na južnem Štajerskem ter kot lektorica za slovenski jezik na Univerzi Karla in Franca v Gradcu ter na Prevajalskem inštitutu v Gradcu. Sedaj je direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur v Gornji Radgoni in predsednica Odbora za mednarodno sodelovanje pri Občini Gornja Radgona, poleg tega pa poučuje slovenski jezik na gimnaziji v Bad Radkersburgu. A Norma Bale ni znana samo kot kolumnistka in kot profesorica slovenščine in nemščine, ki je pomembno prispevala k oživitvi slovenske skupnosti v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem in k uveljavitvi in popularizaciji slovenskega jezika med nemški prebivalstvom, temveč tudi kot literarna ustvarjalka. Literarno se je uveljavila na začetku tega tisočletja, ko je leta 2002 izšel roman Sekstant ‒ soavtorsko delo Norme Bale, Roberta Titana Felixa in Štefana Kardoša. Roman je bil leta 2003 uvrščen med pet finalistov za nagrado kresnik. Leta 2005 je Norma Bale pripravila in izdala dvojezično slikanico Rdeči balon / Der rote Ballon, naslednje leto pa je izšla njena monodrama Halka, ki je bila kasneje tudi večkrat uprizorjena.

O romanu
Ira Monro je študentka drugega letnika slovenistike, ki se zaradi študija iz majhnega panonskega mesta preseli v štajersko prestolnico. Edinka, ki sta jo preveč zaščitniška starša le s težavo pustila iz domačega gnezda, prične okušati svobodo, ki jo ponuja samostojno bivanje. Njen vsakdan je sestavljen iz opravljanja študijskih obveznosti, druženja s 'cimro' Terezijo, ki je vpisana na teološko fakulteto zgolj zaradi študentskega statusa, in strastnega pisanja ljubezenskih kratkih zgodb in črtic. Iro neustavljivo privlači občutek prostora, ki se ji je nenadoma odprl , hkrati pa jo teži spoznanje, da je pri dvajsetih še zmerom nedolžna. Dvomi tudi, da je izbrala pravi študij. Študij jezika se ji zdi dolgočasen, toda obožuje predavanja iz literature pri profesorici Tanji Oresnik, katere ožja specialnost je sodobna slovenska literatura oz. ženska pisava. Ira spozna šarmantnega in bogatega poslovneža, 50-letnega Marka Orla, in se z njim zaplete v platonsko razmerje. Ko jo nekega dne povabi v hotel v središču mesta na »dnevni počitek«, je Ira pripravljena z njim izgubiti nedolžnost. A Orel jo zavrne, saj ga spomni na hčerko, Irino vrstnico, ki študira v Amsterdamu. Na isti dan je v hotel najprej povabil tudi Irino profesorico, s katero je vzdrževal občasno seksualno razmerje, a je potem, ko je svoj prihod potrdila Ira, profesorici zmenek odpovedal. Tanja Oresnik, soproga vodje travmatološkega oddelka in znana predavateljica, ki je prva dala povod za njuno razmerje, je najprej želela druženje z lepim moškim zgolj zato, »da bi se ji odprla čakra za pisanje«. Od njenega prvega in edinega romana je preteklo deset let in medtem ko je kot urednica sodelovala pri projektih drugih pisateljev ali se z literaturo soočala na znanstvenem nivoju, je zanemarila lastni talent. (Ne)zmožnost umetniškega ustvarjanja je rdeča nit obeh osrednjih protagonistk, toda med njima je bistvena razlika: Ira, ki šele stopa na pot literarnega ustvarjanja, je neobremenjena, piše iz strasti in iz srca. Ko jo Orel zavrne, ljubezensko bolečino pretvori v inspiracijo in tako objavi svojo prvo kratko zgodbo. Tanja, racionalna znanstvenica, ostaja v varnem zavetju udobnega življenja in odprto ostaja vprašanje, ali je literarno ustvarjanje zgolj izgovor, da se za trenutek odmakne iz predvidljivega in dolgočasnega življenjskega vzorca, ali pa je ustvarjanje izrabila kot legitimni izgovor, da se spusti v erotično avanturo.
Njeno kratko zgodbo, v kateri popiše resnično epizodo z ljubimcem, prijatelj in urednik Petrovski zavrne, da bi jo obvaroval pred ponižanjem, saj je izgubila pisateljsko moč. Medtem ko se Ira frivolno podaja na pot literarnega ustvarjanja, je Tanja obtičala v kloaki vsakdana in namesto da bi se odločila za radikalno spremembo, za mesec dni pobegne na tuj lektorat. Iro in Tanjo lahko razumemo kot isto osebo v časovnem razponu 25-ih let. Taktnemu delu romana dajeta ironično preigravanje značilnosti ženske pisave in premišljevanje o literarnem ustvarjanju.
Čeprav se zdi, da sta osrednja literarna lika obe ženski, pa njuno nekajmesečno bivanje, ki tvori časovni okvir romana, osmišlja pravzaprav moški. V tretjem delu je namreč predstavljen fatalni Marko Orel, podjetnik, alfa samec in ljubeč soprog ter oče. A Orel, brezkompromisni poslovnež, izjemno lojalen prijatelj in družinski človek, trpi za travmo iz otroštva, zaradi katere ga preganjata občutka osamljenosti in zapuščenosti. Kot tak je seveda magnet za ženske, ki imajo »vsajen čip rešiteljic«. A Orel, za katerega so ženske, razen žene in hčerke, zgolj potrošni material, prizadene tudi obe glavni protagonistki: Iro, ker si je ne vzame kot žensko, in Tanjo, ker si jo vzame zgolj na telesnem nivoju. Odnosi med protagonisti potekajo v zapletenih psihičnih mrežah, ki jih determinirajo naveličanost, brezciljnost, izpraznjenost, odsotnost moralnih vrednot, strah pred staranjem in strah pred smrtjo.
Pripovedno dogajanje romana je motivirano z zapletenimi psihičnimi razmerji med protagonisti, ki jih pisateljica pronicljivo oblikuje v duhu sodobnih psihoanalitičnih spoznanj, v filozofsko-idejnem pogledu pa avtorica tematizira prav tako aktualna kulturno-družbena vprašanja o (ne)moči ljubezni in ustvarjalnosti, o komunikaciji v današnjem svetu, ki je vedno bolj površinska in površna, ter o odnosih, za katere se zdi, da v njih ne veljajo več nobena pravila. Posebnost in prepoznavnost avtoričinega tematiziranja teh sicer pogostih vprašanj je v tem, da ga izpelje s prefinjeno in za življenjske ter pripovedne odtenke senzibilno pisavo ter se pri tem pronicljivo poglablja v zavedne in nezavedne duševne vzgibe protagonistov romana.

Naslovnico knjige je oblikoval Dejan Štampar.