Ena od zgodb govori, da je ime kranjska klobasa nastalo v gostilni Marinšek v Naklem pri Kranju. Cesar Franc Jožef (1830-1916) naj bi se »nekoč« peljal s kočijo z Dunaja proti Trstu. Na dolgi poti je postal lačen in kočijažu je ukazal ustaviti pred gostilno Marinšek. Cesar je potožil gostilničarju, da je lačen, ta pa mu je odgovoril, da v kuhinji nimajo drugega kot »enih navadnih kranjskih klobas«. Cesar je naročil klobaso, gostilničar mu jo je prinesel k mizi, cesar jo je poskusil in ob prvem grižljaju navdušeno izjavil: »Pa saj to ni navadna, to je kranjska klobasa!« (Vir: Mojstrovine s kranjsko klobaso, Janez Bogataj)
Dajmo kranjsko klobaso približati turistom in meščanom, tukaj in zdaj. Dajmo ji prostor v samem mestnem središču, na naši lokaciji, na Ciril Metodovem trgu 15 nasproti ljubljanske stolnice, saj je ulica postala prava promenada na poti od magistrata do tržnice oz. na ljubljanski grad, smo si rekli in začeli s klobasanjem.
Urarstvu se je čas iztekel, danes se ure skoraj ne popravljalo več, saj jih po zelo nizkih cenah lahko kupiš že za vsakim vogalom. Mobilni telefoni so tudi naredili svoje, dobre ure se kupujejo pri zlatarjih ali pa se naročajo preko interneta. Od menjave baterij in pasov se ne da več preživeti. Slovo od urarske tradicije je bilo težko, a nujno.
Urarno Logar je na isti lokaciji ustanovil moj ded Stanko Logar daljnega leta 1939. Urarski mojster je tudi moj oče Stane Logar in ko me je lani v moji odsotnosti nadomeščal, je tudi sam ugotovil, da je prometa res mnogo manj kot v njegovih časih, zato se je s težkim srcem tudi on sprijaznil s koncem urarske tradicije družine Logar.
O nečem drugem smo razmišljali že nekaj let, ker je Stanč Logar navdušen kuhar se mu je pred leti porodila ideja o mali gostilnici, vendar ker nam majhen prostor tega ni dopuščal, smo idejo opustili.
Naknadno smo idejo oživeli leto dni nazaj, saj se je veliko govorilo o kranjski klobasi in o ideji ulične prodaje, ki na žalost v Sloveniji še ni obstajala. Tako smo družinsko zavihali rokave (Stanč, žena Damjana, hči Ana in sin Urban Logar) in februarja resno začeli delati na ideji Klobasarna.
Najprej smo se ukvarjali z ponudbo, imenom in celostno podobo, kjer nam je pomagal tudi Janez Bogataj. Tako smo maja s težkim srcem zaprli urarstvo s 74-letno tradicijo in začeli klobasati novo zgodbo, Klobasarna.
Pri prenovi prostora nam je pomagal družinski prijatelj, arhitekt Denis Petrovčič. Mladi arhitekt poln novih idej nas je že navdušil z interjerjem priznane restavracije Shambala na Križevniški ulici, zato odločitev o arhitektu ni bila težka. Celostna grafična podoba je domače izdelave in je delo hčerke Ane Logar grafične oblikovalke.
Naš glavni cilj je ponuditi gostom nekaj domačega, tradicionalno slovenskega. Originalna, dobra kranjska klobasa, sveža kajzerica, dober senf, svež hren, na način take-away. V ponudbi bo tudi jota, ričet, pozimi tudi krvavica, zelje repa in razne dnevne juhe v kombinaciji s slovenskim pivom in cvičkom.
Zavod za Turizem Ljubljana je Klobasarno že uvrstil med kulinarične ponudnike v svoji nedavno izdani brošuri, O okusih osrednje Slovenije.
Turisti se že na veliko fotografirajo pod veliko klobaso-izveskom, ki visi na istem mestu, kot je prej visela velika ura. Torej naj se klobasanje začne.