Pesnik, prozaist in dramatik Vladimir Majakovski si je s svojim ustvarjanjem, umetniško usmeritvijo in javnim delovanjem prislužil nazive: vodilni pesnik ruskega futurizma, pesnik agitator, pesnik tribun, bard revolucije. Naslov njegovega drugega dramskega dela Misterij buffo združuje dve konvencionalno povsem nezdružljivi zgodovinski oznaki: misterij kot formo srednjeveške religiozne dramatike in epiteton buffo kot oznako za komičnost, zabavnost, šaljivost. Avtor je v prologu k igri iz leta 1921 zahteval, da »v prihodnje vsi, ki boste Misterij buffo igrali, uprizarjali, prebirali ali ponatiskovali, spreminjajte vsebino – naredite vsebino igre sodobno, današnjo, trenutno«. Svojo vero v družbene spremembe je združil z radikalno novimi idejami o jeziku, ki so futurista Majakovskega vzpostavile kot izpraševalca o večnih vprašanjih sveta skozi nove oblike umetniškega izraza. Misterij buffo je delo, ki zahteva temeljito refleksijo družbenega in političnega trenutka. Prav zato je to delo za vse čase.
