Znanstvenica leta 2010
14.10.2010 Ljubljana
V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije so razglasili znanstvenico leta 2010. Laskavi naziv je pripadel prof. dr. Renati Salecl, filozofinji, doktorici sociologije in znanstveni svetnici, kristalni mikroskop pa je prejela iz rok Melite Berzelak, glavne in odgovorne urednice revije Jana, in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregorja Golobiča. Za glasbo so poskrbeli Severa in Gal Gjurin ter harmonikar Gašper Konec, prireditev pa je spretno vodil Marko Potrč.
Prof. dr. Renata Salecl se kot raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani ukvarja z analizo sodobnih družbenih pojavov z vidika psihoanalize ter pravne teorije in kriminologije. Osnovala je predmet psihoanaliza in pravo, ki ga že več kot 15 let poučuje na pravni fakulteti v New Yorku, redna gostujoča profesorica pa je tudi na London School of Economics, kjer je s sodelavci uvedla predmet psihoanaliza in sodobna družba.
Že pred časom je Renata Salecl dejala, da njeno raziskovanje verjetno ne bo spremenilo sveta, vendar nam analiza družbenih pojavov, ki se ji strastno posveča, svet zagotovo pomaga razumeti. »Živimo v zelo kompleksnih časih, v katerih je težko vzpostaviti distanco do dogajanja, in na filozofih, sociologih, družboslovcih je, da skušamo kritično prevrednotiti trenutno situacijo. Moja naloga je, da analiziram sodobno ideologijo, postindustrijske oblike kapitalizma, da z distanco gledam na kriminologijo in pri tem uporabim različna znanja. Vse to je danes relativno težko, saj tudi raziskovalni proces in trg publikacij znanstvenike silita v hitre analize, zato je ključno ohraniti distanco in trenutek za razmislek.«
Na letošnji prireditvi smo ponovno zasluženo izpostavili sedem izjemnih in odločnih žensk — sedem uspešnih slovenskih znanstvenic, nosilk sprememb, ki se odlikujejo tako po svojih znanstvenih kot tudi družbenih dosežkih, raziskovalne rezultate pa uspešno prenašajo v proizvode in aktivno sodelujejo pri promociji znanosti in vzgoji kadrov.
Scenarij izvirne prireditve je zasnovala Sonja Grizila, namestnica glavne in odgovorne urednice revije Jana, na odru pa se je sedmim znanstvenicam pridružilo tudi sedem dijakinj bežigrajske gimnazije. Vsaka izmed dijakinj, ki že beležijo uspehe na različnih tekmovanjih in v raziskovalnih projektih na področju znanosti, je eno od nominirank za znanstvenico leta s šopkom popeljala tudi na oder.
Približati znanost ljudem ter hkrati slediti znanstveni odličnosti in vrhunskim dosežkom je glavno vodilo akcije Znanstvenica leta, ki poteka pod okriljem revije Jana. Pri izboru kandidatk za znanstvenico leta 2010 sta letos sodelovala tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Gospodarska zbornica Slovenije. Komisiji za izbor je predsedovala dr. Jana Kolar, generalna direktorica Direktorata za znanost, pri izbiranju pa je aktivno sodelovala tudi Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS-ju.
Znanstvenici leta 2010, Renati Salecl, je poleg Gregorja Golobiča in Melite Berzelak čestital tudi Matej Raščan, direktor družbe Delo Revije, d.d.: »Prireditev Znanstvenica leta je za nas zelo pomembna, saj v ospredje postavlja ženske, ki žanjejo uspehe na področju, ki ga mediji dostikrat zapostavljajo. Revija Jana, ki jo izdaja družba Delo Revije, že četrto leto zapored daje priložnost uspešnim znanstvenicam, da se predstavijo tudi širši javnosti. Prireditev iz srca podpiram in se pridružujem čestitkam zmagovalki ter vsem ostalim uspešnim znanstvenicam.«
Prof. dr. Renata Salecl objavlja v domačih in tujih publikacijah, je avtorica številnih knjig, ki so prevedene v več tujih jezikov, pred kratkim pa je v Veliki Britaniji izšla njena nova knjiga Choice (Izbira), ki se že prevaja v štiri jezike, medtem ko lahko njeno prejšnjo knjigo O tesnobi beremo kar v desetih.
Letošnje kandidatke za naziv znanstvenice leta so bile dr. Andreja Gomboc, prof. dr. Anuška Ferligoj, dr. Maja Remškar, prof. dr. Marija Kosec, prof. dr. Nina Gunde - Cimerman, prof. dr. Renata Salecl in dr. Tina Pangršič.
Prikaži več
Prikaži manj